Iran za odprtje Hormuške ožine terja popuščanje ZDA

Iran je ponudil, da bo Hormuško ožino znova odprl v enem tednu, če bodo ZDA ukrepale prve. Donald Trump naj bi ponudbo zavrnil, Teheran pa pravi, da uradnega odgovora ni prejel. Po ožini, po kateri je pred spopadom dnevno plulo približno 125 velikih trgovskih ladij, je 25. septembra po vidnih podatkih plulo le devet ladij (Cyprus Mail).

Da je Trump ponudbo zavrnil, je poročal Wall Street Journal, ki se je skliceval na neimenovane ameriške uradnike. Ti naj bi povedali, da Trump pričakuje nadaljevanje bombardiranja Irana po novembrskih vmesnih volitvah (WSJ). To pove, kaj so uradniki zaupali časniku, ne pa, kakšno odločitev je sprejel Washington. Bela hiša zavrnitve ni uradno potrdila, nemški javni radio Deutschlandfunk pa je poudaril, da poročilo nima uradne potrditve (Deutschlandfunk). Berliner Zeitung je povzel Reutersovo poročanje, da Iran še čaka na uradni odgovor ZDA (Berliner Zeitung).

Washington ukrepa prvi, Iran odpre ožino pozneje

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je načrt predstavil v Združenih narodih in povedal, da je predlog do Washingtona prišel prek Katarja (posnetek ZN). Načrt se ne začne izvajati, dokler ZDA ne privolijo. Nato bi Washington ukrepal v štirih ali petih dneh, Iran bi šesti dan odprl ožino, sedmi dan pa bi se začela pogajanja o končnem dogovoru, je pojasnil Araghchi (posnetek ZN).

Iran v središču dogovora zahteva odpravo ameriške pomorske blokade svojih pristanišč in omilitev sankcij za iransko nafto, poroča Associated Press (AP). Zahteva tudi sprostitev zamrznjenih sredstev in premirje, ki bi veljalo tudi za Libanon.

Washington ponudbe javno ni zavrnil. Reuters je na dan Araghchijeve izjave poročal, da je ameriški uradnik stike prek posrednikov označil za »pozitivne in konstruktivne« (Reuters prek Al-Monitorja). To kaže, da so stiki aktivni, ne izključuje pa možnosti, da je Washington ponudbo v zasebnih stikih zavrnil.

Kdo lahko ukrepa in kdo ne

Blokada je najmočnejši vzvod Washingtona. Ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) je sporočilo, da je do 23. septembra preusmerilo 115 trgovskih ladij, namenjenih v iranska pristanišča ali iz njih (CBS). Iranov časovni načrt zahteva, da se ZDA blokadi odpovejo, še preden se na morju izkaže, ali Teheran lahko izpolni svojo obljubo.

Krog akterjev, ki lahko premaknejo dogovor, je ozek. Washington lahko odgovori na ponudbo ter spremeni blokado in sankcije, Iran pa lahko odpre prehod. Najtežje bo izpolniti pogoj glede Libanona, saj je odvisen od Izraela: Washington lahko nanj pritiska, ne more pa ga zavezati k premirju.

Evropa pri tej izmenjavi ni pogodbena stran, bo pa nosila del stroškov. Pred vojno je skozi ožino potovalo za približno petino svetovne porabe nafte, zato motnje prek svetovnih cen vplivajo na evropska gospodinjstva in industrijo (EIA). Nemški zunanji minister Johann Wadephul je 24. septembra podprl izjavo 80 držav z zahtevo po popolnem odprtju Hormuške ožine (Handelsblatt). Izjava povečuje pritisk, ne spreminja pa pogojev dogovora.

Druge evropske pobude varujejo nadomestne poti, ne Hormuške ožine. Emmanuel Macron je napovedal napotitev vojakov ter namestitev radarjev in sistemov zračne obrambe v Yanbuju, savdskem naftnem terminalu ob Rdečem morju; število vojakov in datum začetka še nista znana (Le Monde). Prek Yanbuja lahko del savdske nafte doseže kupce mimo Hormuške ožine, varovanje terminala pa ščiti to nadomestno pot. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas članice EU poziva, naj za misijo Aspides zagotovijo več ladij in letal. Misija varuje plovbo v Rdečem morju pred napadi Hutijev (Euronews). V razpoložljivih podatkih ni znakov, da bi misija delovala tudi v Hormuški ožini.

Kaj bi pomenilo ponovno odprtje

Podatki o prehodih ladij povedo več kot diplomatske izjave. Mednarodna pomorska organizacija je do 24. septembra na tem območju potrdila 85 incidentov in 24 smrtnih žrtev med pomorščaki, navaja isti članek Cyprus Mail (Cyprus Mail). Veliki tankerji še vedno prevažajo znatne količine nafte, zato majhno število prehodov ne pomeni, da se je izvoz ustavil.

Nizko število prehodov pa pojasni previdnost. Lastniki ladij, posadke in zavarovalnice se za vsako plovbo posebej odločajo, ali je prehod dovolj varen. Po mesecih napadov bodo pred zaupanjem v napovedi iz Teherana ali Washingtona hoteli videti, da ladje varno prehajajo ožino dan za dnem.

Teheran je predstavil časovni načrt z več pogoji, Washington pa nanj javno še ni odgovoril. Poročilo Wall Street Journala nakazuje, da bi odgovor lahko bil negativen, vendar se opira na navedbe neimenovanih uradnikov. Ožina bo odprta, ko se bo vzpostavila redna plovba; odločilni dokaz bodo dnevni podatki o številu prehodov.