Hormuška ožina še brez varnih poti za tankerje

Nafta in plin iz Perzijskega zaliva v Evropo še vedno prihajata le po nekaj dragih plovbah, za vrnitev običajnega ladijskega prometa pa ni določenega datuma. Iran trdi, da je Washington sprejel nekatere od njegovih sedmih pogojev za ponovno odprtje Hormuške ožine, druge pa pustil nejasne, zato naj se nič ne premakne, dokler ZDA ne pojasnijo svojega odgovora (IRNA, Reuters). Trditev ni zmanjšala nevarnosti: v soboto je tanker, ki je plul iz ožine, poročal, da ga je zadel izstrelek (UKMTO), v nedeljo pa je drugi prijavil poškodbe neznanega vzroka.

Kdo bo prvi na potezi

Mohsen Rezaei, sekretar iranskega Vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je trditev podal v intervjuju, ki ga je državna agencija IRNA objavila 11. oktobra (IRNA). Ni povedal, kateri pogoji so bili sprejeti in kateri naj bi bili »nejasni«. ZDA svojega odgovora niso objavile, zato trditev o delnem dogovoru temelji samo na njegovih besedah.

Sedem Rezaeijevih pogojev ni javnih. Najjasnejšo sliko o zahtevah Teherana daje ločen načrt, ki ga je zunanji minister Abbas Araghchi predstavil v Združenih narodih konec septembra. Po njem bi ZDA ukrepale prve, Iran bi nato odprl ožino, pogajanja pa bi se začela šele zatem (AP). Iran zahteva odpravo ameriške pomorske blokade svojih pristanišč, možnost prodaje nafte in sprostitev zamrznjenih sredstev. Ni potrjeno, ali gre pri tem načrtu in Rezaeijevem seznamu za iste zahteve.

Washington zagovarja obraten vrstni red. Ameriški predstavniki menijo, da mora najprej priti do konkretnega napredka glede iranskega jedrskega programa, saj so se po njihovih besedah iranske obljube izkazale za nezanesljive, potem ko je junija propadel začasni dogovor (AP). Vrstni red je pomemben, ker nadzor nad plovbo skozi ožino Iranu daje glavni pogajalski vzvod. Po Araghchijevem zaporedju bi Teheran dobil olajšanje, še preden bi se odpovedal temu vzvodu.

Zakaj poveljniki ladij še čakajo

Sobotni incident je najbolje dokumentiran. UK Maritime Trade Operations (UKMTO), britanska služba, ki poročila ladij posreduje drugim plovilom, je zabeležila, da je neznan izstrelek ob 19.20 UTC zadel levi bok neimenovanega tankerja, ki je plul iz zaliva. Ladja je zagorela, po poročanju pa je bila posadka na varnem (UKMTO).

Nedeljska škoda je manj pojasnjena. UKMTO je poročal o poškodbah na levem boku drugega tankerja, ki je plul iz zaliva, ne da bi navedel ime ladje ali vzrok. Indijski minister za pomorstvo je ločeno sporočil, da je bil tisti dan zadet tanker VALTHERA in da je bilo vseh 11 indijskih članov posadke na varnem (UKMTO, Sonowal). Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je supertanker na, kot se je izrazila, »nedovoljeni poti« izključil navigacijsko opremo in zadel morsko mino (Tasnim). Garda ni navedla imena ladje ali njene lege, UKMTO mine ni omenil, garda pa je že prej podajala nepotrjene trditve o napadih (To Brief).

Za poveljnika ladje je vzrok manj pomemben od tveganja. Mednarodna pomorska organizacija ladjam še vedno svetuje, naj se izogibajo uradnim plovnim potem, na katerih so poročali o minah (IMO). V nobeni javno objavljeni različici iranskega načrta ni pojasnjeno, kdo in kako bi po razglasitvi odprtja ožine preveril, ali je morje varno.

Plovbe, ki še potekajo

Nekaj tovora vendarle potuje, a zelo malo. Podjetje za analizo podatkov Kpler je 6. oktobra naštelo sedem prehodov plovil za prevoz surovin, najmanj v enem dnevu od julija (Reuters).

Velik del tovora se prevaža v tem, čemur ladijski posredniki pravijo »shuttle run«: velik tanker vpluje v Perzijski zaliv, prevzame tovor in odpluje, pogosto pa ga nato preda drugi ladji, ki čaka zunaj. Posredniki, ki jih navaja grški medij OT, za takšno plovbo zaračunajo 30–40 milijonov dolarjev oziroma 15–20 dolarjev na sod, brez stroškov zavarovanja (OT). Ta znesek plača tisti, ki najame tanker. Ni izmerjeno, kolikšen del stroška se pozna pri cenah goriva v Evropi.

Za kupce plina je težava drugačna: nekatere pošiljke sploh ne prispejo. Italijanska družba Edison je sporočila, da bodo katarske dobave zaradi višje sile prekinjene še v začetku decembra; dobavitelj se na višjo silo sklicuje, kadar mu okoliščine zunaj njegovega nadzora preprečujejo dobavo (Edison). Družba od aprila beleži 35 prizadetih pošiljk utekočinjenega zemeljskega plina, skupaj 4,6 milijarde kubičnih metrov. Pravi, da jih je 23 nadomestila na svojem jadranskem terminalu in da lahko še naprej oskrbuje odjemalce. Edison za zdaj ohranja oskrbo, vendar ni razkril, koliko so stale nadomestne pošiljke, katarske dobave pa se še niso obnovile.

Hormuška ožina kljub Rezaeijevi trditvi o delnem dogovoru ostaja slabo prehodna in draga pot, vsebine ameriškega odgovora pa ni mogoče neodvisno potrditi. Običajen ladijski promet se bo vrnil, ko se bodo napadi končali in bodo objavljene plovne poti, očiščene min. Napoved dogovora iz Teherana ali Washingtona za to ne bo dovolj.