Irska odpravlja veto ZN na napotitve

Irska vlada bo ta mesec vložila predlog zakona, s katerim bi Varnostnemu svetu OZN odvzela odločilno vlogo pri napotitvah irskih vojakov v tujino. Predlog zakona o spremembah na področju obrambe za leto 2026 posega še širše: pri misijah z največ 50 pripadniki bi odpravil tudi zahtevo po glasovanju v Dáilu, irskem parlamentu, zato bi o takšnih napotitvah odločala samo vlada (RTÉ).

S tem se razgrajuje irska »trojna varovalka«, sistem treh pogojev za napotitev več kot 12 vojakov v tujino. Doslej je bila za vsako takšno misijo potrebna odobritev vlade, glasovanje parlamenta in mandat Varnostnega sveta OZN. Predlog zunanje ministrice in ministrice za obrambo Helen McEntee zahtevo po mandatu OZN v celoti odpravlja. Pri manjših napotitvah odpravlja tudi parlamentarni nadzor, s čimer bi se pristojnost za odločanje o vojaških misijah skoncentrirala v izvršilni oblasti v obsegu, ki ga Irska doslej še ni preizkusila.

Zakaj je ruski veto pomemben in kje je meja tega argumenta

Vladni argument je preprost: Varnostni svet od leta 2014 ni odobril nobene nove mirovne misije, ker jih Rusija in Kitajska blokirata. Irska je zato lahko sodelovala pri usposabljanju bojnih skupin Evropske unije, večnacionalnih enot za hitro odzivanje v krizah, ni pa jih mogla napotiti. Praktična posledica se je pokazala 24. maja, ko je Varnostni svet dopustil iztek mandata operacije Irini, evropske pomorske misije v Sredozemlju proti tihotapljenju. Irska je kljub široki podpori v EU takoj umaknila svoje osebje.

McEntee to predstavlja kot vprašanje suverenosti: »Zaradi veta drugih držav smo blokirani« (nagovor v Dáilu). Toda ovira je za zdaj predvsem potencialna. Vlada sama priznava, da Rusija še nikoli ni dejansko vložila veta na irsko napotitev.

Predlogu nasprotujejo vse opozicijske stranke. Sinn Féin zahteva referendum in trdi, da so irske ratifikacije pogodb EU vsebovale implicitna jamstva nevtralnosti (Sinn Féin, Irish Times). McEntee odgovarja, da je trojna varovalka del običajne zakonodaje, ne ustave, zato za njeno spremembo referendum ni potreben. Vladajoča koalicija Fianna Fáil in Fine Gael ima v Dáilu udobno večino, vendar je predsednica Catherine Connolly, izvoljena s programom obrambe nevtralnosti, napovedala, da bi zakon poslala v ustavno presojo na vrhovno sodišče.

Evropske nevtralne države se oddaljujejo druga od druge

Preostale nevtralne države v Evropi ne gredo več v isto smer. Avstrijski kancler Christian Stocker je maja izjavil, da »nevtralnost nas ne varuje«, in se zavzel za tesnejše evropsko obrambno sodelovanje. Javnomnenjske raziskave kažejo napetost: 88 odstotkov Avstrijcev nevtralnost razume kot del nacionalne identitete, hkrati pa jih 81 odstotkov podpira skupno obrambno politiko EU. Avstrijska nevtralnost je zapisana v ustavi, zato bi bila njena sprememba bistveno težja od irskega zakonodajnega posega.

Malta je na drugem koncu razpona: je edina članica EU zunaj stalnega strukturnega sodelovanja PESCO, obrambnega okvira Unije, v katerem sodeluje 26 od 27 držav članic. Na volitvah, ki so se končale 31. maja, nevtralnosti ni omenila nobena od dveh največjih strank. Švedska je prehod opravila v celoti: med letoma 2022 in 2024 je iz politike neuvrščenosti vstopila v Nato, zdaj pa sprejema zakonodajo, ki bi omogočila operacije Nata s švedskega ozemlja brez odobritve parlamenta.

Kaj predlog pušča odprto

Irska še ni napovedala, ali bo prispevala vojake k zmogljivosti EU za hitro napotitev, 5.000-članski sili, ki deluje od maja 2025. Spremenjeni zakon zahteva, da morajo misije spoštovati »načela Ustanovne listine OZN«, vendar ne določa postopka, po katerem bi presojali, ali konkretna operacija EU brez mandata OZN ta standard izpolnjuje. Razdalja med načelom in postopkom je dovolj velika, da lahko sprejme skoraj vsako razlago napotitve.

Tega premika ne poganjajo irski volivci. Vojna v Ukrajini je med njihovimi prednostnimi skrbmi uvrščena pri enem odstotku, daleč za stanovanjskim vprašanjem in življenjskimi stroški. Vlada bo kmalu imela pravno pristojnost za napotitve. Ni pa še povedala, kam bi vojake poslala in s kakšnim ciljem.