Irska predlaga proračun EU, nižji za €141 milijard

Irska predlaga, naj EU v obdobju 2028–2034 porabi največ 1,622 bilijona evrov v cenah iz leta 2025. To je približno 141 milijard evrov oziroma 8 odstotkov manj, kot je predlagala Evropska komisija (osnutek za pogajanja v Svetu, CAP Reform). Predlog ohranja sredstva za kmetijstvo in regije, večji del zmanjšanja pa nalaga raziskavam, varnosti in porabi zunaj EU. Voditelji držav in vlad ga bodo obravnavali na vrhu 15. in 16. oktobra, ki se začenja danes (irsko predsedstvo).

Irska je osnutek pripravila, ker trenutno predseduje Svetu EU, kjer se pogajajo nacionalne vlade. Predsedstvo lahko predlaga številke, o njih pa odločijo vlade. V naslovih se pojavljajo različni skupni zneski, ker nekateri vključujejo predvideno inflacijo. Po tem izračunu bi irska zgornja meja znašala približno 1,826 bilijona evrov (Brussels Signal).

Kmetijstvo izgubi manj, varnost in raziskave več

Vsa glavna področja so v primerjavi s predlogom Komisije manjša, vendar se zmanjšujejo različno. Sredstva za kmetijstvo in kohezijo, namenjena prenosom v manj razvite regije, bi se zmanjšala za 3,4 odstotka, za konkurenčnost in varnost pa za 12,8 odstotka. Največ bi se zmanjšala poraba zunaj EU (Euronews). Na ravni programov bi podpora dohodkom kmetov ostala pri približno 261 milijardah evrov, sredstva za Horizon Europe, raziskovalni program EU, pa bi se zmanjšala s 154,882 milijarde na 140 milijard evrov (tabela Sveta).

Takšna razporeditev ustreza zahtevam 17 voditeljev, ki so jih zapisali v pismu 2. oktobra: ohraniti je treba sredstva za kmetijstvo in kohezijo, torej prenose v manj razvite regije. Pobudo sta vodila italijanska premierka Giorgia Meloni in romunski predsednik Nicușor Dan (Politico). Nasprotovanje zmanjšanju se je odtlej razširilo, kot smo poročali ta teden (To Brief).

Nemški zahtevi si nasprotujeta

Nemčija želi nižji skupni znesek. Kancler Friedrich Merz je 10. oktobra dejal, da predlagana višina ne daje podlage za dogovor; Nemčija in še pet vlad pa zahtevajo zmanjšanje za več sto milijard evrov (nemška vlada, izjava šestih vlad).

Merz hkrati zahteva, naj varnost in konkurenčnost dobita prednost. Prav za ti področji je Irska najbolj zmanjšala sredstva, da bi zaščitila kmetijstvo. Če bi se skupni proračun še zmanjšal, več denarja pa namenili varnosti, bi bilo treba znova odpreti vprašanje sredstev za kmetijstvo in regije, ki jih 17 vlad zdaj brani.

Finska se sooča s podobno dilemo. Premier Petteri Orpo želi manjši proračun, hkrati pa nasprotuje zmanjšanju sredstev za obrambo in raziskave (finska vlada).

Evropski parlament zagovarja drugačno izhodišče; njegov glas je pomemben, saj mora proračun potrditi. V zgornji meji je že 149,296 milijarde evrov za odplačilo posojil, s katerimi se je EU zadolžila za financiranje okrevanja po pandemiji. Ta sredstva ne financirajo nobenega novega projekta (osnutek za pogajanja v Svetu). Glavna pogajalca Evropskega parlamenta opozarjata, da načrt po odplačilu dolga in upoštevanju inflacije zagotavlja manj financiranja kot sedanji proračun (Evropski parlament).

Vsaka vlada ima veto

Za sprejetje proračuna se morajo strinjati vseh 27 vlad. Poslanci Evropskega parlamenta ga lahko zavrnejo, ne morejo pa ga spreminjati. Za nove lastne vire EU je potrebna soglasna odločitev, ki jo mora nato ratificirati vsaka članica (312. člen, 311. člen).

Zasnova prihodkov določa tudi, kdo plača. Irski predlog ohranja pet predlaganih dajatev EU, med drugim na tobak in uvoz ogljično intenzivnih izdelkov, vrednih približno 55 milijard evrov na leto (irsko predsedstvo). Kolikor bi te dajatve prinesle, toliko manj bi morale prispevati nacionalne blagajne. Francoski minister za evropske zadeve Benjamin Haddad pravi, da Pariz ne bo podprl proračuna brez obsežnega svežnja novih prihodkov (BFMTV). Tiskovni predstavnik nemške vlade je avgusta dejal, da so rezi potrebni ne glede na dogovor o prihodkih (brifing nemške vlade).

Osnutek poleg tega za pristop Ukrajine k EU in njeno obnovo rezervira do 88,869 milijarde evrov zunaj običajnih zgornjih mej; o tej postavki še ni odločeno (osnutek za pogajanja v Svetu). Drug primer pokaže, kako se veto lahko prenese v druga pogajanja. Slovaški premier Robert Fico je 14. oktobra dejal, da bo Slovaška zahtevala izvzetje iz vsakega novega posojila EU Kijevu. Nasprotoval je tudi temu, da bi bila udeležba Slovaške pri posojilu pogoj za podporo njenim proračunskim zahtevam (TASR). Posojilo še nima določenega zneska ali pravne oblike, zato ga s proračunom formalno nič ne povezuje. Fico ga kljub temu uporablja kot pogajalski vzvod.

Irsko predsedstvo in António Costa, ki vodi vrhove voditeljev EU, si želita političnega dogovora do konca leta 2026 (irsko predsedstvo). Irski osnutek kaže, kako je videti nižji proračun ob zaščiti kmetijstva in regij: večji del bremena nosita varnost in raziskave. Nemčija želi še manjši proračun in zaščito varnosti, javno pa še ni povedala, kje naj bi padli dodatni rezi. Po irskem izračunu teh dveh zahtev ni mogoče izpolniti hkrati, če Berlin ni pripravljen zmanjšati sredstev za kmetijstvo in regije.