Irski predlog za €141bn krči varnostne izdatke

Irski predlog za proračun EU v obdobju 2028–2034 je v primerjavi z načrtom Evropske komisije predvidel 141 milijard in 45 milijonov evrov manj, kar je približno osem odstotkov (pogajalski dokument Sveta EU). Voditelji držav so o njem prvič razpravljali 15. oktobra, a se niso dogovorili (Euronews). Dokument je razkril nasprotje: vlade, ki zahtevajo manjši proračun, hkrati želijo več denarja za varnost, številne druge pa branijo porabo, ki bi jo bilo treba za to zmanjšati.

Irska predseduje Svetu EU, šestmesečno izmenično vlogo, v kateri vodi sestanke nacionalnih ministrov. Desetega oktobra je razposlala »pogajalski okvir«, dokument s skupnimi zneski in razdelitvijo sredstev, ki sam po sebi ničesar ne sprejema. Predlagala je za 1 bilijon 622 milijard in 11 milijonov evrov proračunskih obveznosti v sedmih letih, izraženo v cenah iz leta 2025, medtem ko je Komisija predlagala 1 bilijon 763 milijard in 56 milijonov evrov (pogajalski dokument Sveta EU).

O predlogu ni bilo glasovanja, ki bi ga zavrnilo. Voditelji so presodili, da jih ne približuje dogovoru, in predsednika Evropskega sveta Antónia Costo, ki vodi vrh državnih voditeljev, pozvali, naj si prizadeva za »pravočasen dogovor« (Euronews).

Največje plačnice hočejo manjši proračun, ne pa manj denarja za varnost

Šest vlad držav, ki v proračun EU vplačujejo največ, med njimi Nemčija, Nizozemska in Švedska, je Irski 28. septembra pisalo, naj predvidi reze v višini več sto milijard evrov (RTÉ). Na vrhu je nemški kancler Friedrich Merz irski predlog označil za korak v pravo smer, vendar še zdaleč ne zadostuje nemškim zahtevam (nemška vlada). Švedski premier Ulf Kristersson je napovedal, da bo njegova država predlog zavrnila, ker je proračun še vedno prevelik (Reuters).

Isti tabor pa želi, da Bruselj več naredi za varnost. Nizozemski premier Rob Jetten je parlamentu povedal, da irski rezi zadevajo konkurenčnost, inovacije in obrambo, torej področja, ki jih želi EU okrepiti (Tweede Kamer).

Jettenov opis predloga drži. Irska je le malo zmanjšala sredstva za kmetijstvo in revnejše regije, precej bolj pa sredstva za industrijo, obrambo in zunanjo politiko. Proračunska postavka za kmetijstvo in regionalni razvoj se je zmanjšala za 3,4 odstotka, za konkurenčnost in varnost za 12,8 odstotka, za zunanje delovanje pa za 17,4 odstotka (pogajalski dokument Sveta EU).

Evropski parlament, ki mora dati soglasje h končnemu proračunu, predlogu nasprotuje iz nasprotnih razlogov. Njegovi štirje glavni pogajalci so ocenili, da bi osemodstotno zmanjšanje EU otežilo naložbe v obrambo in podporo partnerjem v tujini (Evropski parlament). Za države na meji EU je posledica konkretna. Litovski predsednik Gitanas Nausėda je nasprotoval zmanjšanju sredstev za vojaško mobilnost, namenjenih cestam in železnicam za premike vojske (15min).

Zagovorniki sredstev za kmetijstvo in regije

Italija in Romunija sta zbrali 17 vlad v skupino »Prijatelji kohezije«, poimenovano po evropskem financiranju revnejših regij (italijanska vlada). Te vlade želijo ohraniti tako obseg teh sredstev kot pravila, ki določajo njihovo porabo. Zavzemajo se tudi za odpravo rabatov oziroma popustov, ki nekaterim bogatejšim državam znižujejo prispevke, s čimer so v neposrednem sporu z več največjimi plačnicami.

Irska je ohranila okvirni znesek za vsako državo, sredstva pa združila v en nacionalni načrt na državo (pogajalski dokument Sveta EU). S tem se odločanje pomika v nacionalne prestolnice. Regije, ki so doslej o porabi neposredno sodelovale z Brusljem, se bojijo, da bodo izgubile vpliv, zato skupina za kohezijo vztraja tako pri ohranitvi pravil kot pri zneskov (italijanska vlada).

Vsaka prestolnica ima veto, proračun pa ne bo obstal čez noč

Za sprejetje večletnega finančnega okvira, ki določa proračunske meje za sedem let, je potrebno soglasje vseh nacionalnih vlad in soglasje Parlamenta (EUR-Lex). Vsaka vlada lahko torej dogovor blokira, kar obema taboroma omogoča zavlačevanje. Časovnica pritiska ne povečuje: če do 1. januarja 2028 ne bo sprejet nov okvir, bodo po pogodbi še naprej veljale zgornje meje porabe iz zadnjega leta sedanjega okvira (EUR-Lex).

Iz dosedanjih podatkov izhaja omejen sklep: irski predlog v sedanji obliki ne more hkrati izpolniti zahtev po manjšem skupnem znesku in večji porabi za varnost, saj so rezi, ki so prinesli prihranke, najbolj prizadeli prav varnostna sredstva. Za dogovor bo zato morala vsaj ena stran popustiti. Največje plačnice bi lahko sprejele višji skupni znesek, skupina za kohezijo globlje reze v sredstva za kmetijstvo in regije ali pa bi se oba tabora nekoliko umaknila. Costa lahko pripravi kompromis, ne more pa ga vsiliti vladam, od katerih ima vsaka veto. Merz, Jetten in Kristersson mu morajo povedati, pri kakšnem znesku bi pristali v zameno za več sredstev za varnost, za katera se zavzemajo. Prijatelji kohezije pa morajo odgovoriti, ali se lahko del njihovih sredstev prerazporedi.