Irski aluminij obšel sankcije EU

Volodimir Zelenski je ta teden Irsko pozval, naj ustavi izvoz aluminijevega oksida v Rusijo (RTÉ). Rafinerija Aughinish v grofiji Limerick, ki jo opisujejo kot največji obrat za proizvodnjo aluminijevega oksida v Evropi, zaposluje 459 ljudi (ALCircle) in velik del proizvodnje pošilja ruskim talilnicam. Spor zato ni samo vprašanje irske trgovine z Rusijo, temveč preizkus, ali zna Evropska unija zapreti sankcijsko vrzel, ne da bi pri tem uničila industrijsko zmogljivost, ki jo sama še potrebuje.

Aluminijev oksid je rafiniran prah, pridobljen iz boksitne rude. Ruske talilnice v lasti Rusala ga predelujejo v primarni aluminij, ki se uporablja v avtomobilskih delih, letalskih konstrukcijah in ohišjih raket. Preiskovalno poročanje The Irish Timesa in OCCRP je pošiljke iz Aughinisha povezalo s talilnicami, ki so vezane na ruske obrambne proizvajalce (Euronews). Po navedbah ukrajinske diplomacije je irski izvoz aluminijevega oksida v Rusijo leta 2025 dosegel 318 milijonov evrov, potem ko je leta 2021 znašal 196 milijonov evrov (RTÉ).

Vsaka tona, ki gre na pot, je zakonita.

Zakaj Irska ne more ukrepati sama

Sankcije EU proti Rusiji delujejo prek seznamov proizvodov. Carinski organi preverjajo, ali se tarifna oznaka pošiljke pojavlja v prepovedanih prilogah k Uredbi 833/2014. Aluminijev oksid nanje ni bil nikoli dodan (Euromaidan Press). Trgovinska politika je področje, na katerem pravila določa EU, ne posamezna država članica (člen 207 PDEU), zato Irska izvoza ne more enostransko prepovedati. Blago lahko na sankcijski seznam doda le Svet EU, in sicer na predlog Evropske komisije.

Irski premier Micheál Martin je to povedal neposredno: Komisija aluminijevega oksida ni nikoli uvrstila na seznam, Irska pa naj bi pred ukrepanjem izsledke svoje preiskave obravnavala z Brusljem (Euronews). Estonija je prepoved aluminijevega oksida predlagala že pred več kot osemnajstimi meseci in jo odprla v šestih zaporednih sankcijskih svežnjih. Vsakič je predlog padel (The Irish Times).

Trgovino je politično težko braniti. Pravno pa ostaja dovoljena.

Obseg trgovine in spor o številkah

Med aprilom 2024 in marcem 2025 je Aughinish ruskim talilnicam Rusala, med njimi obratu v Krasnojarsku v Sibiriji, poslal več kot 540.000 ton aluminijevega oksida v vrednosti več kot 307 milijonov dolarjev (Euromaidan Press). Skoraj ves aluminijev oksid, proizveden v EU in poslan v Rusijo, prihaja iz tega enega obrata.

Delež Rusije v izvozu rafinerije se je od leta 2020 močno povečal. O natančnem deležu ni soglasja: zunanje ocene ga postavljajo celo pri 68 odstotkih, podjetje pa pravi, da je leta 2025 znašal 45 odstotkov (Irish Examiner). Smer gibanja ni sporna.

Kakšni bi bili dejanski stroški prepovedi

Če EU aluminijev oksid doda na sankcijski seznam, Aughinish čez noč izgubi največjega kupca. Obrat pol milijona ton letne proizvodnje ne more takoj preusmeriti k evropskim kupcem, ki še nimajo sklenjenih pogodb. Brez nadomestnih prihodkov mu grozita delna ustavitev ali zaprtje.

To ni pomembno samo za Limerick. Evropa ima zelo malo rafinerij aluminijevega oksida in večino oskrbe uvaža iz tujine. Aughinish zagotavlja predelovalno zmogljivost, od katere so odvisni proizvajalci avtomobilov, letalske industrije in baterij. Če bi obrat izpadel, bi se evropska odvisnost od uvoženih predelanih mineralov poglobila prav v času, ko jo vlade poskušajo zmanjšati. Dublin že preučuje možnost financiranja EU, s katerim bi rafinerija ostala vzdržna, morda tudi ob preoblikovanem lastništvu (ALCircle).

Brez vnaprejšnjega dogovora z evropskimi kupci bi prepoved lahko zaprla irski obrat, Rusija pa bi aluminijev oksid poiskala drugje.

Tudi ob izvozni prepovedi ostane ločen problem izvrševanja. Evropsko industrijsko združenje European Aluminium opozarja, da lahko sankcionirani ruski aluminij v Evropo vstopa prek tretjih držav z novo oznako porekla. Rešitev bi bila po mnenju združenja carinsko pravilo, ki bi sledilo temu, kje je bila kovina dejansko staljena, ne le temu, kje je bila nazadnje prodana (LME Insight).

Kaj še ni znano

Irska vlada svoje preiskave ni objavila. Prav tako ni javne študije, ki bi izmerila stroške prepovedi za evropske uporabnike aluminija. Dokazi, ki irski aluminijev oksid povezujejo s proizvodnjo orožja, temeljijo na sledenju dobavni verigi, ne na dokazu, da so konkretne pošiljke končale v konkretnem orožju.

Evropski parlament naj bi glasoval o resoluciji, ki poziva k prepovedi, vendar Parlament sankcij ne more uvesti (The Irish Times). Glasovanje bo politični signal. Irska trenutno predseduje Svetu EU, instituciji, ki sankcije dejansko sprejema. Z vsakim tednom nadaljevanja trgovine je težje pojasniti razliko med tem, kar EU pravi, da želi doseči, in tem, kar njena sankcijska pravila v resnici prepovedujejo.