Irska rafinerija zalaga Rusijo

Na južnem bregu estuarija reke Shannon, kjer se grofija Limerick odpira proti Atlantiku, stoji 400 arov velik industrijski kompleks. Aughinish Alumina iz boksita proizvaja glinico, bel prah, iz katerega se nato tali aluminij. Gre za največjo rafinerijo glinice v Evropi (Euronews). Lastnik je Rusal, ruski aluminijski velikan. Zaradi tega lastništva je sicer neopazna tovarna postala preizkus, kako natančno so v resnici zastavljene sankcije Evropske unije proti Rusiji.

Pravna vrzel

Evropska unija je februarja 2025 v 16. svežnju sankcij prepovedala uvoz ruskega primarnega aluminija (Svet EU). Ni pa prepovedala izvoza glinice v nasprotni smeri. Ruski aluminij ne sme v Evropo, irska glinica pa lahko oskrbuje ruske talilnice, ki ga proizvajajo. Posel je zakonit. Prav v tem je težava.

Obseg ni obroben. Preiskava Irish Timesa in OCCRP, mreže za preiskovanje organiziranega kriminala in korupcije, je pokazala, da je Aughinish med aprilom 2024 in marcem 2025 v tri Rusalove talilnice v Rusiji poslal 540.497 ton glinice v vrednosti več kot 307,85 milijona dolarjev (Euromaidan Press).

Resnejše vprašanje se začne po prihodu glinice v Rusijo. Tamkajšnje talilnice jo predelajo v aluminij. Po ugotovitvah OCCRP naj bi nato več kot 650 milijonov dolarjev tega aluminija prodali moskovskemu trgovskemu podjetju ASK (OCCRP). ASK je dobavljal več kot 40 ruskim orožarskim podjetjem, ki so sama pod sankcijami EU. To je sklepanje po dobavni verigi, z materialom, ki gre skozi tri posredne korake. Ni dokaz, da je točno določena pošiljka irske glinice končala v ruskem orožju.

Irski minister za podjetništvo Peter Burke je naročil pregled. Ta ni našel »informacij z zadostno dokazno vrednostjo«, ki bi potrdile, da glinica doseže vojaške dobavne verige (Department of Enterprise). Hkrati pa pregled priznava, da irski uradniki izdelka po prihodu v Rusijo ne morejo fizično slediti (Irish Times). Irski premier Micheál Martin je zato stvar povzel trezno: preiskava ni dokazala ne tega, da glinica pride do proizvajalcev orožja, ne tega, da do njih ne pride (RTÉ).

Kdo plača zaprtje vrzeli

Če bi EU glinico vključila v naslednji sveženj sankcij, bi prve posledice nosili zaposleni v Aughinishu in Rusalova logistična veriga. Podjetje je evropskega komisarja Michaela McGratha opozorilo, da bi prepoved izvoza lahko vodila v zaprtje obrata, in trdi, da evropski industrijski bazi dobavlja 37 odstotkov glinice za talilnice (Irish Times, Euronews).

To je pomembno, ker Evropa porabi precej več primarnega aluminija, kot ga sama proizvede (Recyclingportal). Prepoved, namenjena pritisku na ruske talilnice, bi lahko najprej stisnila evropske, če Aughinish svoje proizvodnje ne bi mogel dovolj hitro preusmeriti k drugim kupcem.

Irski državni minister Niall Collins je predlagal vmesno rešitev: neodvisno spremljanje poti glinice namesto popolne prepovedi (RTÉ). Predstavnik ukrajinskega veleposlaništva Yaroslav Humeniuk je bil neposrednejši: izvoz glinice v Rusijo je treba ustaviti. Podprl ga je estonski notranji minister Igor Taro, ki je dejal, da Evropa ne bi smela »hraniti vojnega mehanizma«.

Evropski parlament je že glasoval za prepoved izvoza glinice v Rusijo, vendar njegovo stališče ni zavezujoče (OCCRP). Sankcije EU zahtevajo soglasje vseh 27 držav članic. Po poročanju Bloomberga bo Evropska komisija irski pregled upoštevala pri oblikovanju prihodnjega svežnja (Bloomberg).

Irska ni kršila pravil. Pokazala je, da pravila tega posla niso zajela. Zaprtje vrzeli zato pomeni, da se mora 27 prestolnic dogovoriti, ali varnostno tveganje odtehta škodo za evropske dobavne verige. Odgovor je v Bruslju, Bruselj pa ga še ni dal.