Italija pušča 6 milijard € posojil SAFE

Italija je Evropsko komisijo zaprosila za približno 8 do 8,9 mrd. evrov obrambnih posojil, kar je približno polovica od 14,9 mrd. evrov, ki jih je Bruselj začasno predvidel za Rim (Il Fatto Quotidiano, Eunews). Denar prihaja iz instrumenta SAFE, Security Action for Europe, 150-milijardnega mehanizma, prek katerega se Evropska unija zadolžuje centralno in nato državam članicam posoja za obrambne nakupe po pogojih, ki bi jih večina sama težko dosegla. Bruselj lahko zagotovi cenejši kredit, vendar mora vsaka vlada sama sprejeti politično odločitev, da bo ta dolg nosila v svojih javnih financah.

Razlika med državami je bila vidna isti dan. Romunija je prejela prvo plačilo SAFE v višini 2,5 mrd. evrov in ga že pretvarja v naročila: bojna vozila pehote Lynx, sisteme zračne obrambe Mistral in helikopterje Airbus (EC Romania, HotNews). Poljska je že prej podpisala dogovor za 43,7 mrd. evrov in prejela 6,6 mrd. evrov predfinanciranja (European Commission, Notes from Poland). Države, ki so se odločile zgodaj, posojila že spreminjajo v pogodbe. Znižana italijanska zahteva odpira predhodno vprašanje: ali bodo nekatere vlade sploh zaprosile za denar, ki jim je na voljo.

Koalicijski kompromis, ne proračunska logika

SAFE, vzpostavljen z Uredbo Sveta 2025/1106, ni nepovratna pomoč. Vsak evro, ki ga Rim črpa prek tega instrumenta, postane italijanski dolg, italijanske stranke pa ga morajo zagovarjati pred domačimi volivci.

V koaliciji Giorgie Meloni je razpoka potekala med zunanjim ministrom Antoniem Tajanijem iz stranke Forza Italia, ki je na konferenci v Riminiju javno podprl polno zahtevo, in Ligo Mattea Salvinija, ki je nasprotovala večjemu obrambnemu zadolževanju. Finančni minister Giancarlo Giorgetti je priznal ugodne pogoje instrumenta SAFE, vlada pa je kljub temu zaprosila le za približno polovico razpoložljivega zneska (Il Foglio). Tajani je umik predstavil kot preureditev prednostnih nalog: Italija naj bi morala po spremenjenih razmerah, povezanih s konfliktom z Iranom, več vlagati v zdravstvo in socialno politiko (Il Fatto Quotidiano, PAP). Iz javno dostopnih informacij ni jasno, ali je odločitev predvsem posledica pritiska Lige, previdnosti finančnega ministrstva ali zavestnega kompromisa predsednice vlade. Učinek pa je jasen: Rim je zaprosil za polovico.

Španija v manjšem merilu kaže podobno dinamiko. Madrid je zaprosil le za 1 mrd. evrov, pri čemer mlajša koalicijska partnerica Sumar odkrito nasprotuje povečevanju obrambnih izdatkov (EFE, El Confidencial). Poceni evropsko zadolževanje domače politike obrambnega dolga ne naredi neboleče.

Vrsta za Rimom

Italijansko odlašanje ni imelo posledic samo za Rim. SAFE ima fiksno finančno ovojnico. Tiskovni predstavnik Komisije Thomas Regnier je Italijo pozival k jasnosti, ker nepočrpana sredstva Komisiji preprečujejo, da bi jih prerazporedila drugim vladam (Euronews). Približno 6 mrd. evrov, ki jih je Italija pustila neizkoriščene, skupaj z še nerešeno madžarsko zahtevo ustvarja znesek, ki ga lahko Komisija pred koncem leta 2026 znova ponudi v drugem razpisu (Euractiv, Council).

Poljska se že postavlja v vrsto. Namestnik obrambnega ministra Paweł Zalewski je potrdil, da želi Varšava v drugem krogu kandidirati za dodatna sredstva SAFE (Bankier/PAP). Poljski mediji ocenjujejo, da bi bilo lahko na voljo do 10 mrd. evrov, vendar je ta številka odvisna od končnih italijanskih in madžarskih odločitev, zato ostaja negotova (RMF24).

Madžarski primer je drugačen. Nova vlada zaradi korupcijskih pomislekov preverja obrambni investicijski načrt svoje predhodnice, Komisija pa budimpeštanske vloge še ni potrdila, ko so druge države že prejele odobritve (Euronews HU). Pri Madžarski gre za vprašanje upravljanja in zaupanja, ne za koalicijski spor o zadolževanju.

Kdor porablja prvi, oblikuje trg

Pravila SAFE zahtevajo, da ima najmanj 65 odstotkov naročil evropsko ali ukrajinsko vsebino, kar pogodbe usmerja k proizvajalcem s sedežem v EU in se ujema z dolgoletnim francoskim zavzemanjem za obrambnoindustrijsko avtonomijo Evrope (Council, CMS). Vlade, ki sredstva črpajo hitro, se zato ne oborožujejo samo zase. Vplivajo tudi na knjige naročil, dobaviteljske odnose in proizvodne zmogljivosti po celini.

Bruseljski mehanizem se premika: odobritve, sporazumi in prva plačila so dosegli že več kot ducat držav. Toda SAFE bo najbolj koristil vladam, ki so pripravljene obrambni dolg prevzeti zdaj. Italija je pokazala le polovično pripravljenost, milijarde, ki jih je pustila za seboj, pa že privabljajo tekmece.