Italiji se izteka rok za €194bn

Italijanska vlada se prepira zaradi denarja, ki ga ne zna pravočasno porabiti. Osrednji državni računovodski urad je ministrstva pozval, naj pojasnijo, kaj se je zgodilo z neporabljenimi sredstvi iz italijanskega deleža evropskega programa za okrevanje po pandemiji, doma znanega kot PNRR. Spor razkriva širši evropski problem: dva meseca pred dokončnim rokom morajo vlade pokazati, ali lahko obljube o evropskih naložbah spremenijo v dejansko končane projekte.

V plačilni verigi je pogoj

Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF), prek katerega Evropska unija deli več sto milijard evrov popandemijskih sredstev, državam denarja ne nakaže v prosto uporabo. Vsaka država je morala predložiti načrt z natančno določenimi reformami in naložbami. Evropska komisija sredstva izplačuje po obrokih, vendar šele potem, ko preveri, ali je država izpolnila dogovorjene mejnike in cilje (EUR-Lex, European Commission). Ministrstvo ima lahko na papirju dodeljene milijarde, toda brez izvedenih del in veljavne dokumentacije naslednjega plačila iz Bruslja ne bo.

Program ločuje med dvema vrstama denarja. Nepovratna sredstva EU izplača dokončno; če država ciljev ne doseže, denar preprosto ne pride. Posojila pa ostanejo v državnih bilancah. Italija se je prek RRF močno zadolžila. Če projekti, financirani s posojili, ne prinesejo rezultatov, dolg kljub temu ostane.

Smernice Evropske komisije za zaprtje programa, objavljene maja, postavljajo tesen koledar. Vsi mejniki morajo biti izpolnjeni do 31. avgusta 2026. Zahtevke za plačilo morajo države oddati do septembra. Program se zapre 31. decembra (European Commission).

Italija: 194 mrd. evrov na papirju, nedokončani projekti na terenu

Italija ima največjo dodelitev iz RRF, približno 194 mrd. evrov, prejela pa je že okoli 166 mrd. evrov, torej 85 odstotkov (Powerzine, European Commission). Vlada trdi, da izvedba dosega 72 odstotkov (Il Fatto Quotidiano). Toda država lahko sprejme reformo ali odda naročilo in s tem v Bruslju odkljuka cilj, medtem ko šola, vrtec ali študentski dom na terenu ostane gradbišče.

Pri izobraževanju je razkorak posebej viden. Podatki fundacije Fondazione Agnelli kažejo, da je poraba sredstev PNRR za šolstvo do februarja 2026 dosegla le 45,6 odstotka, pri čemer je 62 odstotkov sredstev obtičalo v projektih, ki so še v fazi oddaje naročil ali gradnje. Prvotni cilj 264.000 novih mest v vrtcih so znižali na 150.480 (Corriere). Na drugem koncu lestvice je program, namenjen zagotavljanju stanovanjskih alternativ za izkoriščane kmetijske delavce, porabil le 20 mio. evrov od dodeljenih 200 mio. evrov (Editoriale Domani). Delavci ostajajo v taboriščih.

Rok pritiska na vse

Italija ni izjema. Do konca leta 2024 se je v celotni EU izplačalo le 47 odstotkov razpoložljivih sredstev RRF (European Parliament). Do konca leta 2023 je v povprečju le polovica denarja, ki so ga prejele nacionalne prestolnice, prišla do končnih upravičencev (European Data Journalism Network). Ozko grlo praviloma ni politična volja, temveč javna naročila, dovoljenja in zmogljivost lokalnih oblasti, torej aparat, ki denar pretvori v stavbe, opremo in storitve v strogo določenem evropskem roku.

Grška centralna banka je črpanje preostalih 10 mrd. evrov označila za »izjemno ambiciozno« (Euro2Day). Portugalske občine so vlado vprašale, kdo bo plačal dela, ki se ne bodo končala pravočasno (Observador, RTP). Romunija je iz svojega načrta raje izločila 1,2 mrd. evrov, kot da bi vztrajala pri fikciji, da lahko porabi vse (Romania Insider).

Portugalsko vprašanje je ključno. Pri nepovratnih sredstvih neporabljeni denar ostane v EU, država pa ga nikoli ne prejme. Pri posojilih dolg ostane, tudi če projekt ni končan (European Parliament). V obeh primerih vrtec, ki ga niso zgradili, še vedno manjka. Nekdo ga bo moral plačati, in to ne bo Bruselj.

V Italiji bo breme najtežje za revnejše občine na jugu, kjer so lokalne oblasti imele najmanj zmogljivosti za vodenje zapletenih evropskih javnih naročil. RRF je bil zasnovan tako, da nagrajuje države, ki znajo javne projekte končati pravočasno. Cena neuspeha pa pade na skupnosti, ki so naložbe najbolj potrebovale.