Italiji višji pokojninski in obrestni račun: €21.54bn

Italijanski izdatki za pokojnine in obresti naj bi se prihodnje leto skupaj povečali za 21,54 milijarde evrov, še preden bo vlada pripravila nov proračunski ukrep (Repubblica, Il Fatto Quotidiano). Rast poganjata inflacija in zadolževanje iz preteklosti. Preostali del proračuna za leto 2027, od davčnih razbremenitev do pomoči družinam, se bo moral prilagoditi tema stroškoma.

Dve postavki, ki se povečujeta že brez novih ukrepov

Številke izhajajo iz večletnega fiskalnega načrta, ki ga je vlada potrdila 2. oktobra. Ta začrtuje okvir za prihajajoči proračunski zakon, sam pa ne določa porabe (ANSA). Doslej objavljene številke temeljijo na skladnih medijskih poročilih, ne pa na ministrski preglednici, preverjeni po posameznih postavkah. V To Brief smo že poročali, da načrt predvideva nadaljnjo rast stroškov za obresti še več let (To Brief).

Stroški obresti za javni dolg naj bi se zvišali s 96,9 na 103,7 milijarde evrov (Il Fatto Quotidiano). Tega računa ni mogoče hitro prilagoditi. Pri že izdanih obveznicah s fiksno obrestno mero država do zapadlosti plačuje obresti, dogovorjene ob izdaji; nove obrestne mere vplivajo na stroške šele, ko država izda nov dolg ali nadomesti obveznico, ki zapade.

Konec leta 2025 je povprečna preostala ročnost italijanskega dolga znašala 7,9 leta, navaja italijanski parlamentarni proračunski urad (UPB). Načrt del prihodnjega zvišanja pripisuje inflaciji, rast donosnosti državnih obveznic, torej donosa, ki ga vlagatelji zahtevajo za posojanje državi, pa naj bi stroške povečevala v poznejših letih (AGI).

Donosnosti deloma določajo razmere v celotnem evroobmočju. Analiza, ki jo je letos objavila Evropska centralna banka (ECB), ugotavlja, da je večino zvišanja desetletnih donosnosti v evroobmočju povzročila sprememba tržnih pričakovanj glede prihodnjih obrestnih mer ECB (ECB). Ugotovitev velja za evroobmočje kot celoto, ne le za Italijo. Kaže pa, da država z več dolga za refinanciranje ob skupni spremembi pričakovanj glede obrestnih mer plača več v evrih.

Pokojnine se usklajujejo z rastjo cen, vsaka uskladitev pa postane del osnove za prihodnja izplačila. Del pokojnine do višine štirikratnika najnižje pokojnine se uskladi v celoti, za znesek nad to mejo pa velja nižja uskladitev (Il Messaggero). Pri nižjih pokojninah država v celoti krije strošek inflacije. Upokojenci z višjimi pokojninami del tega stroška nosijo sami, saj si z njimi lahko privoščijo manj.

Po poročanju naj bi italijanski državni računovodski urad strošek prihodnje uskladitve ocenil na več kot 10 milijard evrov, pri čemer predpostavlja začasno inflacijo v višini 2,9 odstotka (Il Messaggero). Skupni izdatki za pokojnine naj bi se zvišali s 351,8 na 366,54 milijarde evrov (Repubblica). Številki merita različni stvari: prva zajema strošek uskladitve obstoječih pokojnin s cenami, druga pa tudi število upokojencev, nove pokojnine in spremembe pri upokojevanju. Objavljena razčlenitev ne pokaže, kolikšen del skupnega zvišanja povzročajo posamezni dejavniki.

Dodatno zadolževanje z določenim namenom

Vlada je zaprosila za odstopanje od porabe, dogovorjene z EU, ki bi ji v letih 2027 in 2028 omogočilo približno 14 milijard evrov dodatnega zadolževanja na leto (Teleborsa, Primapagina News). Finančni minister Giancarlo Giorgetti je načrt v težavnih razmerah označil za previdnega (AGI). Dodatni prostor je razdeljen enakomerno: 0,3 odstotka BDP, torej letnega obsega proizvodnje gospodarstva, za energijo in prav toliko za obrambo (Teleborsa).

Za odobritev prošnje je potrebna absolutna večina v obeh domovih italijanskega parlamenta (Senate). Glasovanje pričakujejo 13. oktobra, predlog proračunskega zakona pa naj bi sledil okoli 20. oktobra (Corriere).

Za energetski del veljajo pogoji. Smernice Evropske komisije med upravičene ukrepe štejejo le naložbe, kot sta obnova stavb in izboljšanje energetske učinkovitosti, ne pa povračil za račune gospodinjstev (European Commission). Kar koli pravila EU izvzamejo iz omejitev, dodatno zadolževanje in obresti zanj še vedno bremenijo italijanske javne finance.

Zadolževanje je vezano na upravičene izdatke za energijo in obrambo, zato ni namenjeno plačilu pokojnin ali obresti. Vseeno pa preostali del proračuna ni vnaprej določen: vlada lahko še vedno zniža druge izdatke, poveča prihodke ali prerazporedi sredstva. Rast teh dveh postavk sama po sebi ni napoved proračunskega primanjkljaja, temveč pokaže, kateri stroški nastanejo še pred političnimi odločitvami. Koliko prostora bo ostalo za davčne razbremenitve in ukrepe za družine, bo moral Giorgetti pojasniti parlamentu ob predložitvi proračunskega zakona okoli 20. oktobra (Corriere).