Italija išče 29 milijard evrov prostora za zadolževanje

Italijanska vlada želi dovoljenje za dodatno zadolževanje v višini do približno 29 milijard evrov nad zneskom, ki ga dopušča dogovorjena proračunska pot za leti 2027 in 2028. Denar bi namenila obrambi in energetiki (Teleborsa, ANSA). Za zdaj ni porabila še ničesar. Potrebni sta še dve ločeni odobritvi: italijanskega parlamenta in finančnih ministrov EU. Tudi po odobritvi bi si Rim vsak evro izposodil in zanj plačeval obresti.

Vlada je 2. oktobra zaprosila za dodaten prostor za zadolževanje v višini 0,3 odstotka BDP za energetske ukrepe in še toliko za obrambo v vsakem od let 2027 in 2028. BDP oziroma bruto domači proizvod je vrednost vsega, kar gospodarstvo proizvede v enem letu; skupaj bi šlo za približno 14 milijard evrov na leto (AGI). Finančni minister Giancarlo Giorgetti je sprva računal na približno 36 milijard evrov (Teleborsa).

Celoten popravek navzdol zadeva obrambo. Giorgetti je za obrambo leta 2028 sprva predvidel dodaten prostor za zadolževanje v višini 0,6 odstotka BDP, nova zahteva pa ga prepolavlja na 0,3 odstotka, kar pomeni približno 7 milijard evrov manj (Primapagina News). Načrt je opisal kot previden odgovor na zapletene gospodarske in mednarodne razmere (AGI). Javno objavljeni dokumenti ne pojasnijo, ali so odločitev narekovali koalicijska politika, stroški zadolževanja ali Bruselj. Sledi avgustovskemu sklepu Rima, da zaprosi za manj od celotnega deleža posojil EU za obrambo, ki mu je na voljo (To Brief).

Kako dodatno zadolževanje vpliva na dolg

Italijanski javni dolg se izraža kot delež BDP v tekočih evrih. Razmerje je zato odvisno od nominalne gospodarske rasti, ki vključuje tudi inflacijo, pa tudi od stroškov obresti in vsakoletnega primanjkljaja, torej razlike med javnimi izdatki in prihodki. Vladne napovedi kažejo skromno realno rast, torej rast po odštetju inflacije: 1 odstotek leta 2026 in 0,8 odstotka leta 2027 (La Repubblica, ANSA).

Ob tako počasni rasti bo nominalni BDP težko dohajal rast dolga zaradi novega zadolževanja. Poročila se nekoliko razlikujejo glede tega, kdaj bo delež dolga dosegel vrh; uradne tabele še niso objavljene, ena od ocen pa ga postavlja na 138,4 odstotka BDP leta 2027 (Sky TG24).

Kdo mora dati soglasje

Italijanska ustava zahteva absolutno večino v obeh domovih parlamenta, preden se vlada v izjemnih okoliščinah lahko zadolži prek običajnih ciljev (Senato). O tem ločeno odločajo institucije EU. Pravila EU državi začasno dopuščajo odmik od dogovorjene poti izdatkov, vendar šele, ko finančni ministri EU odobrijo priporočilo Evropske komisije (EUR-Lex).

Odobritev Bruslja vpliva na to, kako se ocenjuje italijansko spoštovanje pravil. Italija je še vedno v postopku zaradi čezmernega primanjkljaja, ki ga EU vodi proti državam s primanjkljajem nad 3 odstotki BDP; njen primanjkljaj je leta 2025 znašal 3,1 odstotka. Giorgettijeva predstavitev je za leto 2027 navajala primanjkljaj v višini 3,5 odstotka BDP (Pagella Politica, Adnkronos).

Giorgetti trdi, da bi se primanjkljaj, ki ga upošteva Bruselj, znižal pod 3 odstotke, če bi ta odštel dovoljenih 0,6 odstotne točke za obrambo in energijo (La Repubblica). To bi lahko spremenilo oceno Italije po pravilih EU. Evidentirani primanjkljaj bi ostal enak, zadolževanje in obresti pa bi še naprej bremenili državno blagajno.

Energetska sredstva za prenove

Za energetski del zaprošene izjeme veljajo stroge omejitve. Smernice Evropske komisije dovoljujejo le izdatke za večjo odpornost in prehod, denimo za prenovo stavb in izboljšanje energetske učinkovitosti. Izključujejo znižanje davkov na gorivo, določanje fiksnih cen in neposredna nadomestila za račune za energijo (Build Up).

Vlada še ni povedala, kdo bo dobil sredstva. Glede na smernice bodo med verjetnimi prvimi prejemniki tisti, ki lahko izvedejo prenove: lastniki nepremičnin, izvajalci, ki jih najamejo, in podjetja z dovolj sredstvi za naložbe v opremo. Najemniki in gospodinjstva, ki se to zimo težko spopadajo z računi, bi potrebovali ločeno pomoč, financirano po običajnih pravilih.

Proračunski predlog, ki bo določil konkretne davke in izdatke, naj bi vlada predstavila okoli 20. oktobra (Corriere della Sera). Iz njega bo razvidno, kako bo Rim energetski prostor za zadolževanje razdelil med stanovanja, podjetja in javne stavbe.

Če Bruselj prošnjo odobri, bo Italija izdatke za izolacijo stavb in novo opremo financirala z zadolževanjem. Obresti bodo bremenile italijanske davkoplačevalce, energetska izjema pa gospodinjstvom ne bo znižala računov že to zimo.