Italija toži Avstrijo zaradi Brennerja

Italija je proti Avstriji vložila tožbo pred Sodiščem Evropske unije zaradi omejitev tovornega prometa na prelazu Brenner, najprometnejšem alpskem cestnem prehodu za tovornjake v Evropi. Postopek temelji na 259. členu Pogodbe o delovanju EU, redko uporabljenem mehanizmu, ki državi članici omogoča, da drugo članico neposredno pripelje pred Sodišče. Mnenje generalnega pravobranilca naj bi bilo po poročanju avstrijskih medijev objavljeno ta teden, zavezujoča sodba pa se pričakuje jeseni.

V jedru spora sta dve načeli, ki ju EU pogosto obravnava kot združljivi, a na Brennerju trčita neposredno. Prvo je prost pretok blaga čez meje, zapisan v 34. členu PDEU. Drugo je pravica Tirolske, da svoje prebivalce zaščiti pred onesnaženjem in hrupom, ki ju vsako leto povzročijo milijoni tovornjakov. Italijansko ministrstvo za promet trdi, da skupek omejitev pretirano obremenjuje eno ključnih evropskih tovornih poti. Evropska komisija je postopek evidentirala leta 2024.

Italija ne izpodbija enega samega ukrepa. Tirolska uporablja povezan sistem: nočne in vikend prepovedi vožnje za težka vozila, omejitve glede blaga, ki ga lahko prevažajo tovornjaki, ter nadzorovano spuščanje tovornjakov čez mejni prehod Kufstein, glavno vstopno točko iz Bavarske (tirolska deželna vlada). Cestni prevozniki, gospodarska skupina v ozadju italijanske tožbe, postopek podpirajo, ker se ukrepi seštevajo v nepredvidljive zamude na poti, ki je zanje težko nadomestljiva.

Tirolska zdravstvena obramba ni izgovor

Avstrijski protiargument ima težo. Samo v Innsbrucku je približno 40.000 ljudi izpostavljenih močnemu prometnemu hrupu, od tega 6.228 nad ravnjo, ki se povezuje s škodo za zdravje, kaže lokalno poročanje. Pogodbeno pravo EU takšno obrambo pozna: 36. člen PDEU dopušča omejitve trgovine zaradi varovanja zdravja in okolja, 191. člen PDEU pa EU zavezuje k visoki ravni varstva okolja.

Tirolska ima tudi problem obvoznega prometa skozi vasi. Nemški avtomobilski klub ADAC je poročal, da je v zimski sezoni 2025–26 približno 411.000 voznikov skušalo zastoje obvoziti po tirolskih lokalnih cestah. Prepovedi izvoza z avtoceste so namenjene prav temu, da tranzitni promet ne preplavi manjših skupnosti.

Pravni preizkus bo sorazmernost. Vsak ukrep mora zasledovati resničen zdravstveni ali okoljski cilj in hkrati ne sme presegati tega, kar je za dosego cilja potrebno. Generalni pravobranilec bo to ravnotežje presojal ukrep za ukrepom, čeprav Sodišče pri končni odločitvi ni vezano na njegovo mnenje.

Nemčija nosi stranske učinke

Nemčija je v sporu izpostavljena, ker Brennerski koridor povezuje Bavarsko in severno Evropo z industrijskim severom Italije. Nemška logistična podjetja tirolske omejitve občutijo kot strošek in zamudo. Običajni politični odgovor, preusmeritev tovora na železnico, se zaleti v preprosto dejstvo: infrastruktura še ni pripravljena.

Nemško ministrstvo za promet je potrdilo, da severni dostop do Brennerja, železniška povezava na bavarski strani, ki naj bi napajala Brennerski bazni predor, šele vstopa v parlamentarno fazo. Načrtovanje v okolici Rosenheima ostaja sporno (Süddeutsche Zeitung), stroški pa bi lahko presegli prejšnjo oceno 8,6 mrd. evrov (Merkur). Tirolska industrijska zveza je opozorila, da bodo dela na nemških napajalnih progah do leta 2028 med gradnjo dodatno zmanjšala železniško zmogljivost. Tudi cestna stran je krhka: most Lueg na avtocesti A13 bo do leta 2030 deloval z omejitvami, kar zmanjšuje pretočnost iz obeh smeri.

Kaj Sodišče lahko stori in česa ne more

Če Avstrija izgubi, lahko Sodišče ugotovi kršitev prava EU. Ne more pa napisati nove prometne ureditve. Po 260. členu PDEU bi morala Avstrija sporne ukrepe spremeniti ali zožiti. Denarne kazni bi sledile šele, če sodbe ne bi izvršila.

Toda tudi sodba v korist Italije ne bi rešila problema, ki ga razkriva. Prost pretok blaga je pravna obveznost že zdaj. Tirolski prebivalci zdravstvene stroške tranzitnega prometa nosijo že zdaj. Železniška alternativa, ki bi lahko ti dve dejstvi spravila v isto politiko, prihaja pozneje, morda precej pozneje. Sodišče EU lahko nadzira sorazmernost. Ne more zgraditi dostopnih prog, določiti cestnin, ki bi odražale dejanske stroške cestnega tovora, ali odločiti, katere skupnosti bodo prenašale evropski tovor, medtem ko vlade zamujajo z obljubljeno infrastrukturo.

To vprašanje pripada prometnim ministrom Avstrije, Italije in Nemčije ter Evropski komisiji, ki sofinancira predor, vendar ji doslej ni uspelo bistveno pospešiti prog, ki vodijo do njega.