Kh-101 razkril poljsko obrambno vrzel

Poljski radaristi so 30. julija ob 3.40 zaznali neznani objekt, ki se je skozi njihov zračni prostor premikal proti zahodu. V zrak so poslali F-16. Ob 3.46 je objekt izginil z radarskih zaslonov (TVN24, RMF24). Takrat je že padel na tla pri kraju Tarnawa-Kolonia v Lublinski regiji. Tožilstvo je pozneje ostanke opredelilo kot vodeno raketo ruske izdelave Kh-101 (Rzeczpospolita).

Poškodovanih ni bilo. Toda teh šest minut je postalo najostrejši preizkus težave, ki se vleče vzdolž celotnega vzhodnega krila Nata: zavezniški sistemi lahko grožnjo zaznajo, ni pa še jasno, kako zaznavo dovolj hitro spremeniti v pravno veljavno in taktično varno odločitev za sestrelitev.

Ukaz za ogenj je bil odvisen od smeri leta

Poljska je bila že v stanju povišane pripravljenosti. Med nočnim ruskim napadom na Ukrajino je operativno poveljstvo aktiviralo lovce, kopensko zračno obrambo, radarje in letala za zgodnje opozarjanje (MON). Še pred tem, okoli 3.29, se je drug objekt približal na pet kilometrov od meje, nato pa zavil proti vzhodu (Radio PiK). Sistem je torej že spremljal dogajanje. Vdor se je kljub temu zgodil.

Obrambni minister Władysław Kosiniak-Kamysz je v parlamentu povedal, da je imel general Ireneusz Nowak, poveljnik poljskih vojaških operacij, pooblastilo za ukaz o sestrelitvi, če bi smer leta ogrožala naseljena območja (MON). Enako je poudaril premier Donald Tusk: raketo bi uničili, če bi nadaljevala let proti mestom (France 24). Ker je padla na odprtem terenu, strela ni bilo.

Odločitveno okno je bilo morda še krajše od šestih minut. Po navedbah namestnika obrambnega ministra Cezaryja Tomczyka, ki so jih povzemali poljski mediji, naj bi ukrajinski pilot raketo zasledoval, nato pa se približno 20 sekund pred poljsko mejo obrnil. Umaknil naj bi se zato, ker bi lahko vstop oboroženega ukrajinskega letala v Natov zračni prostor sprožil odziv poljske zračne obrambe (Interia). Varšava, Nato in Kijev tega poročila niso ločeno potrdili. Če drži, je zadnja možnost za uničenje rakete pred vstopom na Poljsko odpadla nekaj sekund pred mejo.

Romunija je spremenila zakon. Njeni piloti so začeli sestreljevati vsiljivce.

Ta vrzel ni samo poljska. Romunija je več mesecev pobirala ostanke ruskih dronov po poljih ob meji, preden je vojska začela streljati na vsiljivce. Prelom je prinesel zakon iz februarja 2025, ki je oboroženim silam izrecno dovolil uničenje dronov, ki nezakonito vstopijo v romunski zračni prostor (Adevărul). Od takrat so romunski F-16 prestrezali cilje ob črnomorski obali in v notranjosti države (AP, Ziarul Financiar). Tudi tam pravila niso odpravila vseh nejasnosti. Načelnik romunske vojske je priznal primer, ko sta pilota vizualno prepoznala dron shahed, a ga nista mogla napasti. Vojska ni pojasnila, kateri pogoji niso bili izpolnjeni (Bursa).

Do podobnega sklepa prihajajo baltske države. Natova misija Baltic Air Policing, v kateri se zavezniška letala rotacijsko odzivajo na neznana letala nad Estonijo, Latvijo in Litvo, se nadgrajuje v polno misijo zračne obrambe s širšimi pravili delovanja, torej stalnimi navodili, ki pilotom določajo, kdaj smejo odpreti ogenj (ERR, LRT). Estonski obrambni minister Hanno Pevkur je dejal, da bi vnaprejšnja pooblastila zmanjšala potrebo po klicih v prestolnice tik pred odločitvijo za streljanje (ERR).

Nemški analitik Nico Lange je za ZDFheute ocenil, da je približno 95 kilometrov prodora brez prestrezanja razkrilo omejitve zračne obrambe na vzhodnem krilu (ZDFheute). Generalni sekretar Nata Mark Rutte je vdor označil za nepremišljeno posledico ruske vojne, zavezništvo pa je v usklajevanju z Varšavo aktiviralo zračno in kopensko obrambo (Al Jazeera, Deutschlandfunk). To usklajevanje je prišlo po tem, ko je raketa že padla.

Poljski notranji pregled bo moral odgovoriti, ali je pravilo o streljanju samo ob neposredni grožnji mestom res varovalo civiliste ali pa je državo pustilo odvisno od tega, kam bo raketa po naključju padla. Romunija je svojo različico tega vprašanja pri dronih rešila s spremembo zakona. Baltske države zdaj spreminjajo pravila delovanja. Poljska svojim zaveznikom dolguje enako jasnost o tem, kaj se zgodi v naslednjih šestih minutah.