Kövesi pritiska na Grčijo zaradi oviranja

Laura Codruța Kövesi, evropska glavna tožilka, je 22. maja Evropsko komisijo uradno obvestila, da Grčija ovira delo njenega urada, in se pri tem sklicevala na uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava. Gre za mehanizem, s katerim lahko EU ustavi izplačila, kadar kršitve vladavine prava ogrožajo proračun Unije (EPPO, Adevărul). Doslej so ta instrument uporabljali proti vladam, ki so bile politično oddaljene od desnosredinske Evropske ljudske stranke (ELS), najvplivnejše politične družine v institucijah EU. Grška vladajoča Nova demokracija pa je članica ELS.

Dva ukrepa, ista tarča

Kövesi v pismu navaja dva grška ukrepa, ki naj bi kršila obveznost »lojalnega sodelovanja« iz pogodb EU (Digi24).

Prvi je zakonodajni. Pravosodni minister Georgios Floridis je 19. maja skozi parlament spravil dopolnilo, ki uvaja pospešene kazenske postopke izključno za poslance, ki še opravljajo mandat. Roki za preiskave se prepolovijo, sojenje pa se mora začeti v treh mesecih (Epiloges). Določba je bila vključena v zakon o dedovanju, brez posvetovanja z Evropskim javnim tožilstvom (EPPO), organom EU, ki preiskuje kazniva dejanja zoper proračun Unije. Floridis trdi, da dopolnilo zgolj vrača ureditev, ki je veljala med letoma 2014 in 2019, in da ne spreminja pristojnosti EPPO.

Drugi ukrep je sodni. Grški vrhovni sodni svet je mandat trem grškim tožilcem EPPO podaljšal za samo dve leti, čeprav je kolegij EPPO novembra 2025 določil petletni mandat (Protothema).

Vlada oba ukrepa predstavlja kot običajen del notranjih postopkov. Kövesi ju bere drugače: kot usklajeno omejevanje prostora, v katerem lahko evropski tožilci preiskujejo politično občutljive zadeve.

Zakaj 2,68 milijarde evrov pojasni napetost

Spor ni abstrakten institucionalni konflikt, temveč se neposredno navezuje na odprte preiskave. EPPO ima v Grčiji 175 aktivnih zadev, v katerih ocenjena škoda za proračun EU znaša 2,68 milijarde evrov (EPPO). Največji sklop se nanaša na OPEKEPE, grško agencijo za kmetijska izplačila. Urad je od parlamenta zahteval odvzem imunitete poslancem vladajoče stranke, ki naj bi bili povezani z goljufijami pri subvencijah, med drugim z izmišljenimi zemljiškimi zahtevki in napihnjenimi podatki o proizvodnji.

Ločeno EPPO preiskuje pogodbe za migrantska centra Malakasa in Sintiki, ki so bile leta 2020 oddane brez javnega razpisa, stroški pa naj bi močno presegali primerljive objekte, financirane iz evropskih sredstev (Le Monde).

Grčija ni edina država, v kateri je delo EPPO naletelo na odpor. Bolgarija je suspendirala tožilca, Slovenija je zavlačevala z imenovanji, Romunija pa se je soočala s političnim vmešavanjem. Grčija je prva, pri kateri je trenje preraslo v uradno obvestilo po mehanizmu pogojevanja.

Preizkus selektivnega izvrševanja

Uredbo o pogojevanju so doslej dejansko uporabili enkrat, proti Madžarski, ko je EU zamrznila več milijard evrov kohezijskih sredstev (CER). Takrat je šlo za vlado, ki je z Brusljem odprto v sporu. Grčija je drugačen primer: njena vlada pripada zavezništvu ELS, ki ima osrednjo vlogo v sedanji Komisiji.

Ta vzorec se vidi tudi v Evropskem parlamentu. Ko so poslanci februarja 2026 sprejeli prvo resolucijo o vladavini prava v Grčiji, ELS ni hotela sodelovati pri pogajanjih in zanjo ni glasovala. Socialisti in demokrati so takrat opozorili, da se ELS takšnim resolucijam pridruži le »v državah, kjer ne vlada ELS« (S&D Group).

Komisija ima zdaj tri možnosti: začne formalni postopek po uredbi o pogojevanju, sproži milejši postopek zaradi kršitve prava EU ali poskuša zadevo umiriti po diplomatski poti. Pri politični zaveznici bo pritisk verjetno usmerjen v tretjo možnost. Toda zadeva pred Sodiščem EU (C-225/24) lahko ta prostor zoži: če bo Sodišče odločilo, da so odločitve o pogojevanju v celoti podvržene sodnemu nadzoru, bi se lahko tudi odločitev Komisije, da pri Grčiji pogleda stran, znašla pred sodniki v Luxembourgu (Verfassungsblog).

EU je ta instrument zgradila za politične nasprotnike. Kövesi ga je zdaj usmerila proti zaveznici.