Napadi na mostove ustavili metro čez Dnipro

Dva brezpilotna letalnika sta 1. oktobra zadela območje ob oporniku Južnega mostu v Kijevu, ko ga je prečkal vlak podzemne železnice (Kyiv Independent, DW Ukrainian). V naslednjih dneh so novi napadi ustavili promet vlakov in avtomobilov na tem mostu ter poškodovali še en prehod severno od njega. Noben mostni razpon se ni porušil. Predstavniki podzemne železnice pravijo, da so pripravljeni znova poslati vlake na progo, vendar inženirji še niso objavili ocene stanja mostu.

Kako so napadi spremenili vsakodnevno pot

Župan Vitalij Kličko je povedal, da voznik in potniki na prvem vlaku niso utrpeli poškodb (Kyiv Independent). Most je utrpel več škode, kar je pomembno, ker ima dve nalogi: čez šest prometnih pasov vodi cestni promet, po njem pa tudi zelena proga podzemne železnice. Z zaprtjem tako odpade ena od cestnih povezav in železniška pot za ljudi brez avtomobila (Yle).

Poznejši napadi so poškodovali opornik, vozišče in betonsko pregrado, ki varuje tire (DW Ukrainian). Ustavila sta se promet podzemne železnice in cestni promet, napajanje tirov pa so izklopili.

Župan je povedal, da so most znova zadeli 2. oktobra (Reuters). Poročila se razlikujejo glede števila zadetkov, zato stanje konstrukcije še ni povsem jasno.

Drugod so bili prehodi večinoma omejeni, ne pa zaprti. 2. oktobra so promet po cestišču Metro Bridge v eno smer omejili na en pas, na Patonovem mostu pa za kratek čas uvedli enosmerni promet (RBC Ukraine). Poročila, da je bilo zaprtih pet od šestih kijevskih mostov, so pod skupno oznako »zaprti« štela popolne zapore, promet po enem pasu, enosmerni promet in ustavitve med zračnimi alarmi (TSN, Defence24).

Železniški promet čez reko se ni povsem ustavil. Kijevska krožna primestna železnica je sporočila, da je 2. oktobra vozila po celotni trasi (ZN.ua).

3. oktobra je bil tarča napada Severni most. Poškodovana sta bila vozišče in kontaktno omrežje za trolejbuse. Avtobusi so se vrnili na proge, vendar so imeli zamude (Tram News). Rzeczpospolita je ob sklicevanju na župana poročala, da so most 4. oktobra znova zadeli; poškodovana sta bila cesta in infrastruktura za ogrevanje, ranjena pa sta bila dva človeka (Rzeczpospolita). Po tem napadu ni bilo objavljenih podatkov o stanju posameznih mostov.

Vlaki so pripravljeni, odločitev čaka na inženirje

Župan je o dogajanju govoril na seji Sveta za obrambo Kijeva, mestnega telesa za usklajevanje v času vojne, 2. oktobra. Po njegovih besedah so predstavniki podzemne železnice povedali, da so pripravljeni znova vzpostaviti vožnjo vlakov čez Južni most (Epravda). Pred tem morajo inženirji oceniti konstrukcijo. Za to so se prek pristojnega ministrstva obrnili na znanstvene inštitute.

V javno dostopnih podatkih ni končane inženirske ocene niti roka za popravilo. Prav tako ni razvidno, kdo mora uradno podpisati odredbo za ponovno vožnjo vlakov. Dokler teh vrzeli ne zapolnijo, nihče zunaj postopka ne more napovedati, kdaj bo zelena proga spet vozila čez reko.

Kaj trdi Moskva in kaj zahteva mednarodno pravo

Rusko obrambno ministrstvo je med cilje uvrstilo enega od kijevskih mostov, za katerega trdi, da je služil vojaškim namenom. Po poročanju Reutersa ministrstvo ni ponudilo dokazov, ki bi jih agencija lahko preverila.

Mednarodno pravo določa merila za takšno trditev. Dopolnilni protokol I k Ženevskim konvencijam je pogodba, ki v vojni varuje civiliste. Po 52. členu je most vojaški cilj samo, če učinkovito prispeva k vojaškemu delovanju in če njegov napad v tistem trenutku prinaša konkretno vojaško prednost (ICRC). To pravilo samo po sebi ne pove, ali so bili ti napadi zakoniti. Za presojo bi bili potrebni podatki o tem, kako so mostove uporabljali; Moskva s svojo trditvijo brez dokazov teh podatkov ni ponudila.

O poškodbah mostov so redno poročali tudi mediji zunaj Ukrajine. Finski, poljski in nemški mediji so dogajanje spremljali pozorno, saj težave pri zanesljivem prečkanju reke v prestolnici kažejo, kako ruska zračna kampanja posega v vsakdanje življenje.

Razpoložljivi podatki kažejo, da so ponavljajoči se napadi zmanjšali zmožnost Kijeva za prečkanje Dnepra, ne da bi se porušil kateri od mostnih razponov. Stanje Južnega mostu po poznejših napadih še čaka na objavljeno inženirsko oceno.