Napad na kijevsko toplarno brez opozorila

Ruska balistična raketa je 13. oktobra okoli 22.40 zadela kijevsko termoelektrarno-toplarno Darnytsia št. 4, je sporočil predsednik Volodimir Zelenski. Po njegovih besedah zavezniki tudi tokrat niso opozorili na izstrelitev (Ukrainska Pravda, Radio Svoboda). Drugi mediji so njegovo navedbo povzeli, vendar nihče ni objavil, kaj je raketa poškodovala. Prebivalci mesta pred zimo še ne vedo, kako močno je napad prizadel oskrbo s toploto.

Raketa je zadela tudi devetnadstropno stanovanjsko stavbo. BBC je ob sklicevanju na župana Vitalija Klička poročal, da je ena oseba umrla, 13 ljudi pa je bilo ranjenih, od tega štirje huje (BBC). Ta bilanca ne vključuje ločenega jutranjega incidenta, ko so ostanki prestreženih zračnih ciljev poškodovali zasebno hišo in ranili žensko (TSN).

Zakaj je ta toplarna pomembna

Termoelektrarna-toplarna hkrati proizvaja elektriko in vročo vodo, ki po ceveh teče do radiatorjev v celih mestnih četrtih. Ta oskrbuje mestno okrožje Dniprovskyi in del okrožja Darnytskyi v Kijevu. Ko jo je napad zadel februarja 2026, je več kot 1.000 stavb ostalo brez ogrevanja in tople vode, med njimi šole in zdravstvene ustanove (BBC).

Ni znano, ali je tokratni udarec povzročil hujšo ali blažjo škodo. Upravljavec elektrarne in mestne oblasti še nista objavila podatkov o obsegu izpada proizvodnje, številu gospodinjstev, ki so na novo ostala brez ogrevanja, ali roku za popravilo (Radio Svoboda). V Kijevu so bili tisti dan že predvideni izklopi elektrike, vendar sta jih operater omrežja Ukrenergo in energetsko podjetje DTEK določila pred napadom, zato ne povedo ničesar o njegovi škodi (Suspilne).

Premirje, ki ga nihče ni podpisal

Napad se je zgodil sredi spora o prekinitvi ognja. Donald Trump je 11. oktobra razglasil energetsko premirje. Na vprašanje, zakaj ga nista potrdila ne Kijev ne Moskva, je odgovoril: »Strinjala sta se, ker sem jaz rekel, da sta se« (Kyiv Independent).

Zelenski je ponudil, da Ukrajina preneha napadati ruske rafinerije, če Rusija ne bo napadala ukrajinskega električnega omrežja. Kremelj je govoril le o nadaljevanju stikov. Zelenski pravi, da Ukrajina dva dni ni napadala ruskih energetskih objektov (AP).

Noben javno objavljen dokument ne določa, kdaj bi premirje začelo veljati, katere elektrarne oziroma vrste orožja zajema in kdo bi preverjal morebitne kršitve. Kijev napad označuje za kršitev, vendar jo je mogoče ugotoviti le ob jasnih pravilih. Po Zelenskijevih besedah je Rusija zadela toplarno med premorom v napadih, ki ga Moskva javno ni nikoli sprejela.

Opozorila, ki niso prispela

Drugi Zelenskijev očitek se nanaša na raketne napade. Po prvem udaru 12. oktobra je tiskovni predstavnik ukrajinskih zračnih sil Jurij Ihnat povedal, da od partnerjev niso prejeli podatkov o izstrelitvi in da so ukrajinski radarji rakete zaznali šele sredi napada (Ukrainska Pravda). Balistična raketa do Kijeva prileti v nekaj minutah, zato se Ukrajina pri opozarjanju na izstrelitve opira na zaveznike, predvsem na ameriške satelite. Norveški strokovnjak, ki ga je citiral Reuters, je povedal, da ima Evropa za tovrstno satelitsko opozarjanje precej manj zmogljivosti kot ZDA (Reuters via TimesLIVE).

Pojasnila se ne ujemajo. Politico je poročal, da je ameriško osebje za prvi izostanek opozorila krivilo slabo vreme, Kijev pa je v to podvomil (Politico). Zunanji minister Andrij Sibiha je zanikal splošno prekinitev izmenjave obveščevalnih podatkov, Trump pa je vztrajal: »Pomagamo jim in jim posredujemo obveščevalne podatke« (AP). Javno dostopnih dokazov, da bi kdo opozorilo namenoma zadržal, ni. Prav tako nihče ni pojasnil, zakaj opozorila niso prispela dve noči zapored.

Evropske vlade financirajo obnovo škode, ki jo povzročijo rakete. Nemški kancler Friedrich Merz je 4. oktobra za ukrajinsko energetsko infrastrukturo obljubil približno 350 milijonov evrov za generatorje, transformatorske postaje in popravila (nemška vlada). Ta sredstva lahko pomagajo obnoviti poškodovano elektrarno, ne pojasnijo pa, zakaj opozorilo o izstrelitvi ni prispelo. Evropa nima lastnega satelitskega omrežja, s katerim bi lahko zapolnila to vrzel.

Odgovora na dve vprašanji bi kijevskim prebivalcem pojasnila, kaj lahko pričakujejo. Upravljavec elektrarne bi jim moral sporočiti, kolikšen del zmogljivosti za ogrevanje je izpadel in kako dolgo bo trajalo popravilo. Washington pa Kijevu dolguje pojasnilo, kaj so ameriški senzorji zaznali v obeh nočeh in katere podatke je posredoval.