Kijevu zmanjkuje prestreznikov

Rusija je v noči na 1. avgust na Kijev izstrelila 27 balističnih raket, v širšem napadu pa skupaj 35 raket in 185 brezpilotnih letalnikov. Ukrajinska zračna obramba je prestregla eno balistično raketo. Za preostale ni imela dovolj prestreznih raket sistema Patriot (European Pravda, SBS/Reuters). Umrlo je devet ljudi, ena raketa pa je padla približno 10 metrov od kompleksa litovskega veleposlaništva, razbila okna in razmetala ruševine (Investing/Reuters).

Prestrezniki, ki bi lahko spremenili izid take noči, nastajajo na proizvodnih linijah, ki se širijo v letih, ne v mesecih.

Računica, ki jo izkorišča Rusija

Lockheed Martin je leta 2024, v rekordnem proizvodnem letu, izdelal več kot 500 prestreznih raket PAC-3 MSE, najzmogljivejših raket za uničevanje prihajajočih balističnih izstrelkov, za leto 2025 pa je načrtoval 20-odstotno povečanje proizvodnje (Lockheed Martin). Washington želi globalno proizvodnjo dvigniti na več kot 750 raket na leto, vendar širitev upočasnjuje pomanjkanje sestavnih delov, med njimi iskalnih glav iz Boeingove tovarne v Huntsvillu; težave so se pokazale tudi pri proizvodnji na Japonskem (Kyiv Independent/Reuters).

Ena noč, kakršno je doživel Kijev, pokaže nesorazmerje. Če bi Ukrajina poskušala prestreči vseh 27 balističnih raket, bi že ob eni prestrezni raketi na cilj porabila velik del mesečne svetovne proizvodnje PAC-3. Standardna doktrina pri pomembnih ciljih predvideva dve raketi na grožnjo, kar porabo podvoji. Ena PAC-3 MSE stane približno 3,85 milijona dolarjev (proračun ameriške kopenske vojske za proračunsko leto 2025). Dolgoročni načrt Lockheed Martina predvideva 2.000 raket PAC-3 MSE na leto, vendar naj bi do te ravni prišli šele po sedmih letih povečevanja proizvodnje (Lockheed Martin). Rusiji zato ni treba uničiti baterij Patriot. Dovolj je, da jih prazni.

Evropi zmanjkuje sistemov, ki bi jih lahko odstopila

Pet dni pred napadom se je Volodimir Zelenski v Beli hiši srečal z Donaldom Trumpom in zahteval več sistemov Patriot ter hitrejšo proizvodnjo (To Brief). Napad je pokazal, zakaj so evropski donatorji že blizu svojih meja. Vse države, omenjene v nadaljevanju, so Ukrajini dale opremo ali denar. Nobena pa pomanjkanja ne more rešiti sama, ker so ključne proizvodne linije v Združenih državah.

Nemčija je dobavila tri celotne sisteme Patriot, štiri dodatne lanserje in rakete (Bundesregierung). Obrambni minister Boris Pistorius nadaljnje prenose zdaj pogojuje s hitro ameriško nadomestitvijo, saj mora Berlin ohraniti dovolj zmogljivosti za lastne obveznosti zračne obrambe v zvezi Nato (Deutschlandfunk). Nizozemska je poslala celoten sistem in rakete, vendar ima sama le še tri ognjene enote, od katerih ena varuje Natov oskrbovalni koridor proti vzhodnemu krilu Poljske; zato se je preusmerila v 500-milijonski finančni paket za nakup ameriške opreme (Dutch Defence, Dutch Defence). Nemčija in zaveznice so iz nacionalnih zalog zbrale 35 prestreznih raket Patriot (Tagesschau). To je približno toliko, kolikor zahteva en sam nasičen raketni napad.

Poljska kupuje 644 raket PAC-3 MSE za Wisło, svoj nacionalni program zračne obrambe na podlagi sistema Patriot, dobave pa naj bi trajale do leta 2029 (Army Recognition). Varšava je predlagala, da bi gostila ameriško-poljsko-ukrajinski obrat za skupno proizvodnjo, vendar je namestnik obrambnega ministra Cezary Tomczyk poudaril, da pogoje določa Washington: kaj se lahko proizvaja in kje, urejajo ameriški izvozni nadzor ter dogovori o intelektualni lastnini (Defence Industry Europe). Poljska lahko ponudi tovarno. Tehnologije ne nadzoruje.

Francija in Italija sta Ukrajini poslali dve bateriji SAMP/T z raketami Aster (Defense News), MBDA pa je dobavne roke za rakete Aster skrajšala z 42 mesecev na manj kot 18 (MBDA). To je opazen premik, vendar tudi skrajšani rok pomeni več kot leto dni čakanja.

Kaj pokažejo razbita okna litovskega veleposlaništva

Litva škode na veleposlaništvu ni obravnavala kot obrobne posledice napada. Vilna je poklicala ruskega diplomatskega predstavnika, mu izročila protestno noto in se sklicevala na Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih iz leta 1961, ki varuje veleposlaništva pred napadi (LRT). Predsednik Gitanas Nauseda je dejal, da Ukrajina brani evropsko varnost kot celoto; zunanji minister Kestutis Budrys je pozval k močnejši podpori in strožjim sankcijam (Delfi). Zelenski je zadetek v bližini veleposlaništva neposredno povezal s pomanjkanjem prestreznih raket (European Pravda, DW).

Veriga odločanja je enosmerna. Evropske prestolnice lahko darujejo opremo in pišejo čeke. Washington nadzoruje proizvodne linije, ki določajo, kako hitro se zaloge obnovijo. Rusija odloča, kdaj bo streljala. V noči na 1. avgust se je skozi obrambo prebilo 26 od 27 balističnih raket.