Latvijska premierka odstopila po strmoglavljenju ukrajinskih dronov, ki je razkrilo vrzeli v obrambi NATO

V enajstih dneh so incidenti z droni prizadeli pet držav na vzhodnem krilu Nata. V Latviji je padla vlada. Finska je zaprla zračni prostor. Litovski radarji sploh niso zaznali drona, ki je strmoglavil na njenem ozemlju. Romunija je evakuirala civiliste v bližini eksplozivnih razbitin. Estonija je od Ukrajine zahtevala, naj v svoje drone vgradi mehanizme za samouničenje. Skupnega Natovega protokola za takšne primere ni bilo.

Veriga dogodkov

Zaporedje se je začelo 7. maja, ko sta dva ukrajinska dolgosežna drona iz Rusije vstopila v latvijski zračni prostor in strmoglavila pri Rezekneju, poškodovala prazne naftne rezervoarje, vojska pa je priznala, da so senzorji drona zaznali, vendar ju ni sestrelila, ker »niso bili izpolnjeni vsi varnostni kriteriji«. Obrambni minister Andris Spruds je bil tri dni pozneje razrešen. Do 14. maja je odstopila tudi premierka Siliņa.

Na helsinškem letališču so 15. maja zaradi groženj z droni za več ur ustavili promet, nad obalo Finskega zaliva pa so poletela lovska letala. Dva dni pozneje je domnevni ukrajinski vojaški dron strmoglavil v litovskem okrožju Utena. Litovska vojska je potrdila, da ga radarji sploh niso zaznali.

Medtem ko so baltske države vsak vdor obravnavale kot krizo, je Romunija precej tiše prenesla 14 incidentov z ruskimi droni samo v letu 2026, trije med njimi so nosili eksploziv. Aprila je napad z dronom v Galațiju poškodoval stavbe in prisilil oblasti v evakuacijo 515 civilistov. Vseevropske medijske pozornosti skoraj ni bilo.

Pet držav, pet improviziranih odzivov

Nato nima zavezujočega skupnega protokola za primere, ko droni iz vojne v Ukrajini zaidejo čez mejo. Pravila delovanja zavezništva ne veljajo za nacionalne oborožene sile, kadar delujejo na lastnem ozemlju. Vsaka vlada sama presoja, ali bo dron prestregla, izdala opozorilo ali sprožila posvetovanja. Operacija Eastern Sentry, začeta septembra 2025, usklajuje senzorska omrežja in izmenjavo obveščevalnih podatkov, ne določa pa skupnega praga za sestrelitev ali politično zaostritev.

Vrzel je ustvarila pet vzporednih poskusov nacionalnega improviziranja. Latvija je drona zaznala in ni ukrepala. Litva ni zaznala ničesar. Finska je zaprla civilni zračni prostor. Romunija je prenašala ponavljajoče se zadetke, medtem ko je na Natovi vaji Eastern Phoenix preizkušala sisteme za boj proti dronom. Estonski obrambni minister Hanno Pevkur je ubral drugačno pot in javno zahteval, naj Ukrajina v svoje drone vgradi samodejne varovalke za samouničenje, kadar skrenejo s poti.

Vrh B9, skupine devetih držav vzhodnega krila Nata od Romunije do Estonije, se je 13. maja sestal v Bukarešti in sprejel skupno izjavo, v kateri je priznal »nujno potrebo po nadaljnji krepitvi Natove zračne in raketne obrambe, tudi proti grožnjam brezpilotnih zrakoplovnih sistemov«. Madžarska je napovedala »konstruktivno vzdržanost« in ni podprla dogovorjenega besedila. Izjava je ostala politična namera, ne operativni načrt.

Kdo plača ceno

Ukrajina vztraja, da ruski sistemi za elektronsko bojevanje njene drone namerno preusmerjajo proti ozemlju Nata. Latvijska vojska in estonske obveščevalne službe tej razlagi v glavnem pritrjujejo. Toda tudi če je razlaga pravilna, problema ne odpravi. Droni še naprej prihajajo, politični stroški pa ostajajo pri državah, na katerih ozemlju strmoglavijo.

Latvijska kriza kaže, kako hitro se tehnična obrambna vrzel spremeni v politično odgovornost. Strokovnjak za Natovo strateško komuniciranje Jānis Sārts je opozoril, da razrešitev obrambnega ministra zaradi incidenta z dronom »Rusiji pošilja signal, da je Latvijo mogoče zlahka izzvati«. Litovski predsednik Nausėda je ob padcu latvijske vlade vnaprej ostro opozoril Ukrajino glede suverenosti zračnega prostora, pet dni preden je dron strmoglavil tudi na litovskem ozemlju.

Švedska vaja Aurora 26 na Gotlandu je potrdila širšo vojaško slabost. Ukrajinski operaterji dronov, ki so nastopali kot nasprotna stran, so večkrat preobremenili švedske sile, obrambni minister Pål Jonson pa je priznal, da je bila Švedska »popolnoma povožena«. Ukrajinski inštruktorji so švedsko tehnologijo dronov ocenili kot nezadostno, predvsem zaradi odvisnosti od sistemov z vodenjem GPS, ki odpovedo v okolju elektronskega bojevanja.

V baltskih in nordijskih državah zdaj potekajo nakupi sistemov proti dronom v vrednosti več kot 12 mrd. evrov, deloma financirani prek instrumenta EU SAFE, nove izredne obrambne kreditne linije, ki državam članicam omogoča zadolževanje za vojaške nakupe. Toda vsaka država kupuje svoje sisteme, po svojem časovnem načrtu in brez zagotovila, da bodo med seboj povezljivi. Enajst dni incidentov z droni je ustvarilo pet ločenih nacionalnih kriz. Nobena ni sprožila skupnega odziva.