Latvijski veto ogroža 2,600 sankcij

Izredna podaljšava, s katero je veljavnost približno 2.600 sankcijskih vpisov, povezanih z Rusijo, začasno ostala v veljavi, se izteče opolnoči 22. septembra. Predlagani dogovor za njihovo ohranitev je 21. septembra zvečer propadel, potem ko ga Latvija ni podprla. Veleposlaniki držav članic se morajo zato znova sestati le nekaj ur pred iztekom roka (Kyiv Independent, BB.lv).

Kot smo poročali prejšnji teden, sta Francija in Slovaška v začetku septembra blokirali običajno šestmesečno podaljšanje, zato je bila veljavnost sankcij začasno podaljšana za sedem dni, do 22. septembra (Euronews, The Straits Times). To naj bi zagotovilo čas za kompromis. Kompromis je bil dosežen, nato pa ga je z vetom ustavila Latvija.

Predlagana izmenjava

Po dogovoru, ki je bil na mizi, bi milijarderja Mihail Fridman in Alisher Usmanov črtali s sankcijskega seznama. V zameno bi preostale vpise podaljšali za 36 mesecev namesto običajnih šestih (Kyiv Independent, Euronews). Večina veleposlanikov v Coreperju, odboru, v katerem veleposlaniki držav članic pripravljajo odločitve Sveta EU, je besedilo podprla. Irsko predsedstvo Sveta EU, ki vodi pogajanja med državami članicami, ga je nato poslalo v potrditev po pisnem postopku (BB.lv).

Urad predsednika latvijske vlade je ugovarjal (BB.lv). En sam ugovor je bil dovolj. Sankcije spadajo pod skupno zunanjo in varnostno politiko EU, pri kateri morajo po 31. členu Pogodbe o Evropski uniji soglašati vse vlade. Pravilo soglasja, s katerim sta Francija in Slovaška izsilili črtanje obeh imen, je Latviji omogočilo, da je dogovor ustavila.

Kako se je stopnjevalo izsiljevanje z vetom

Zastoj se je začel 4. septembra, ko Slovaška ni podprla daljšega cikla podaljševanja sankcij (TA3). Bratislava je javno sporočala, da želi ohraniti šestmesečni ritem preverjanja. Slovaški mediji so poročali, da je bil dejanski cilj črtanje Fridmana in Usmanova (Pravda). Do 11. septembra se je Francija pridružila z obrazložitvijo, da gre za nerazkrite razloge nacionalne varnosti (Euronews).

Taktiko je zdaj mogoče ponoviti: soglasje za seznam, ki zajema tisoče ljudi, pogojuješ z obravnavo enega ali dveh imen. Vsaka vlada, ki se je pripravljena upreti v pravem trenutku, lahko tako spremeni končni izid.

Sodišče je med obema milijarderjema potegnilo pravno mejo

Združevanje obeh črtanj v eno samo politično koncesijo spregleda pravno razliko, ki jo je vzpostavilo sodišče EU. Splošno sodišče, pristojno za upravne spore v EU, je februarja 2024 potrdilo uvrstitev Usmanova na seznam. Sprejelo je ugotovitev, da je deloval v sektorjih, ki ruski državi ustvarjajo znatne prihodke (CURIA, T-237/22).

Pri Fridmanu je sodišče odločilo drugače. Aprila 2024 je njegovo uvrstitev razveljavilo in presodilo, da samo premoženje in poslovne povezave ne dokazujejo potrebne podpore ruskim odločevalcem (CURIA, T-301/22). Svet EU ga je ob poznejših podaljšanjih znova uvrstil na seznam. Iz javno dostopnih obvestil o podaljšanju ni razvidno, da bi bila predložena nova dokazila, ki bi odgovorila na ugovore sodišča (EEAS), čeprav lahko celoten spis Sveta vsebuje gradivo, ki še ni javno.

Za ohranitev Usmanova na seznamu obstaja sodna podlaga. Ohranitev Fridmana brez novih javno dostopnih dokazov pa prinaša tveganje novih sodnih postopkov. Obravnava obeh kot enakovrednih primerov zato slabi argumente za eno in drugo odločitev.

Kaj pomeni iztek roka

Če bo začasna podaljšava potekla brez nadomestne odločitve, bodo omejitve potovanj, vezane na zadevno zunanjepolitično odločitev, izgubile pravno podlago na ravni EU. Zamrznitev premoženja temelji na ločenem pravnem aktu, Uredbi 269/2014, ki ne preneha veljati po istem časovnem načrtu. Ker pa izvaja odločitev, ki se izteka, bi bila izpostavljena pravnim izpodbijanjem.

Predlagano triletno obdobje bi naslednjo možnost, da ena vlada blokira celoten seznam, preložilo za več let. Tudi takšna rešitev prinaša tveganje: če daljšega podaljšanja ne bi spremljalo zavezujoče redno preverjanje, bi lahko šibko utemeljeni vpisi ostali brez preizkusa več let. Nobena javno objavljena različica diplomatskega svežnja ni potrdila, da je takšna varovalka vključena (Sklep 2014/145/SZVP).

Francija in Slovaška sta soglasje uporabili za izsilitev dogovora. Latvija ga je uporabila, da je dogovor ustavila. Morebitno podaljšanje v zadnjem trenutku lahko seznam še ohrani, vendar bo vsaka vlada tudi ob naslednjem izteku lahko znova odprla isti spor.