Latvija presoja €4.9m za sporni projekt

Predlagano tovarno streliva v Latviji zdaj vodita nekdanja visoka uradnika estonske agencije za obrambne nabave. Latvijska državna razvojna banka medtem presoja, ali naj projekt prejme javno podporo. Latvijske oblasti javnost mirijo, vendar niso razkrile, na katerih preverjanjih temelji njihova ocena.

Magnus-Valdemar Saar je bil generalni direktor estonskega Centra za obrambne naložbe (RKIK), agencije, pristojne za nakup vojaške opreme. Katri Raudsepp je bila njegova namestnica. Skupaj sta nadzirala nabavo, v okviru katere je RKIK nepreverjenemu dobavitelju vnaprej izplačal skoraj 60 milijonov evrov za topniške granate, ki niso nikoli prispele v Ukrajino (Riigikontroll). Oba sta RKIK zapustila do sredine leta 2025, marca 2026 pa sta že zasedala vodstveni mesti v družbi Wolfram Europa, ki namerava v bližini Jēkabpilsa na vzhodu Latvije zgraditi obrat za proizvodnjo bojnih glav in eksplozivov (LSM, TVNET).

Kaj razkrivajo estonski dokumenti

RKIK je od avgusta 2024 italijanski družbi Datasel nakazoval predplačila za strelivo, namenjeno Ukrajini. Estonsko računsko sodišče je pozneje ugotovilo nepravilnosti pri 71,6 milijona evrov od skupno 72,1 milijona evrov odprtih predplačil dobaviteljem (Riigikontroll, Euractiv). Datasel pred tem ni nikoli proizvajal granat velikega kalibra.

Ključna težava je, da RKIK ne more dokazati, zakaj je izbral Datasel. Iz dokumentacije ni razvidno, kdo je preveril finančno stanje in proizvodne zmogljivosti družbe, prav tako agencija ne more ugotoviti, kdo je izbiro odobril (ERR). Ukrajina ni prejela niti ene uporabne granate. Prvo predplačilo v višini 15 milijonov evrov je prišlo iz Evropskega mirovnega instrumenta, zunajproračunskega sklada EU za vojaško pomoč, zato bi morala Estonija ta sredstva vrniti (ERR). Estonske oblasti so 10. septembra sporočile, da bo preiskavo prevzelo Evropsko javno tožilstvo. Obtožnice doslej niso vložili proti nikomur.

Preverjanja, ki jih Latvija ni razkrila

Wolfram napoveduje do 200 milijonov evrov naložb in približno 200 delovnih mest (Dienas Bizness). Med to napovedjo in morebitno uporabo javnih sredstev stojijo tri latvijske ustanove, vendar nobena ni pokazala, kako je projekt preverila.

Državni upravljavec gozdov Latvijas valsts meži odloča o stavbni pravici na predvidenem zemljišču, vendar ni jasno, ali jo je že formalno podelil ali vlogo še presoja. Latvijska državna razvojna banka ALTUM po poročanju LSM preučuje približno 4,9 milijona evrov javne podpore, ki je še ni odobrila. Latvijsko ministrstvo za obrambo je Latvijski televiziji povedalo, da se je po izbruhu škandala z družbo Wolfram pogovorilo o estonskem primeru, vendar ni našlo razloga za spremembo pozitivnega mnenja. Ni znano, ali je to mnenje formalni pogoj za odločitev ALTUM ali zgolj politična podpora brez pravnega učinka.

Nobena od treh ustanov ni razkrila, ali je stopila v stik z estonskimi oblastmi, pregledala ravnanje Saarja in Raudseppove v RKIK ali preverila lastništvo družbe Wolfram in izvor denarja za naložbo. Javnosti niso predstavili niti zapisnika teh preverjanj niti pregleda izvora sredstev.

Latvijska hčerinska družba je bila ustanovljena januarja 2026 z osnovnim kapitalom 2.800 evrov (Dienas Bizness). Wolfram ni navedel banke, ki bi zagotovila financiranje, izvajalca gradnje, dajalca licence za tehnologijo ali drugega financerja svojega programa. Ministrstvo za obrambo pri projektu ni niti vlagatelj niti zajamčeni kupec (Resilience Media).

Pred izplačilom javnega denarja

Saar trdi, da se estonski spor nanaša na njegovo prejšnje delo v javni upravi in zato ne bi smel vplivati na latvijski projekt. Imenovanje dveh nekdanjih uradnikov samo po sebi ne dokazuje, da bo Wolfram ponovil Dataselove napake; prav tako ni dokazov, da bi bili dobavni verigi ali finančni viri obeh družb povezani. Prav zato je sledljiv postopek preverjanja bistven: le dokumentirana presoja lahko pokaže, ali gre za neoporečen projekt ali za ponavljanje istega vzorca.

Latvija lahko zahtevana dokazila pridobi še pred odobritvijo podpore. ALTUM lahko financiranje veže na doseganje vmesnih ciljev, jamstva ali obveznost vračila denarja, če družba pogojev ne izpolni. Latvijas valsts meži lahko pred dokončno podelitvijo stavbne pravice zahteva razkritje lastništva. Vsa tri preverjanja so še mogoča, vendar se bo po dodelitvi zemljišča, subvencije in politične podpore pripravljenost za postavljanje neprijetnih vprašanj močno zmanjšala.

Evropa zaradi vojne v Ukrajini namenja velika sredstva obnovi proizvodnih zmogljivosti za strelivo, zato je časovni pritisk razumljiv. Estonski primer kaže, kakšne so posledice, ko nujnost izrine osnovna pravila skrbnega javnega naročanja. Latvijsko ministrstvo za obrambo, ALTUM in Latvijas valsts meži morajo javnosti dokumentirano odgovoriti na preprosto vprašanje: kaj so preverili in kdaj?