Latvijska vlada padla, ker so pravila NATO preprečila sestrelitev obmejnih dronov

V noči na 7. maj so francoska bojna letala, ki varujejo zračni prostor nad Baltikom, nad Rēzeknejem, latvijskim mestom 40 kilometrov od ruske meje, opazila dron. Piloti so ga videli, imeli so orožje, a niso streljali. Razlog, ki ga je nekaj dni pozneje razkrila latvijska televizija, je bil birokratsko natančen: »merila za uporabo sile niso bila izpolnjena«. V manj kot tednu dni je odstopil latvijski obrambni minister, za njim še premierka, vlada pa je padla (Le Monde, Breaking Defense).

Sistem ni odpovedal zato, ker ne bi deloval. Deloval je natančno tako, kot je bil zasnovan, le da grožnja ne ustreza več njegovi zasnovi.

Štiri vozlišča, noben sprožilec

Natovo varovanje zračnega prostora nad Baltikom poteka po poveljniški verigi s štirimi akterji, od katerih ima vsak le del pristojnosti. Severnoatlantski svet, v katerem se mora strinjati vseh 32 zaveznic, določa pravila delovanja. Vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, vedno ameriški general, jih prevede v operativne ukaze. Združeni center za zračne operacije v nemškem Uedemu kot stalno dežurno poveljstvo odredi vzlet prestreznikov. Država, ki zagotovi letala, v tem primeru Francija, pa prek svoje vojaške verige obdrži še ločeno nacionalno pravico veta pri uporabi orožja (NATO, Defence Matters).

Latvija sama Natovemu pilotu ne more ukazati, naj strelja. Nima bojnih letal. Zagotavlja vzletno-pristajalno stezo in radarsko infrastrukturo, toda odločitev o uporabi orožja ostane v Parizu, gre skozi Uedem in jo omejujejo pravila, dogovorjena v Bruslju. Latvijski veleposlanik pri Natu je priznal, da so droni, ki vstopijo v latvijski zračni prostor, »predvsem« latvijska odgovornost, čeprav Latvija nima zmogljivosti, da bi to odgovornost sama tudi uresničila (LRT).

Pravila zahtevajo vizualno identifikacijo, zanesljivo oceno, da razbitine ne bodo ogrozile civilistov, in presojo sorazmernosti. Pri počasnem dronu, ki ob tretji uri zjutraj na višini 200 metrov leti nad naseljenim mestom, je ta merila morda strukturno nemogoče izpolniti, preden dron nekaj zadene.

Dvostranski obvoz

Ker Natov konsenz zahteva čas, ki ga takšne grožnje ne dopuščajo, države vzhodnega krila gradijo dvostranske rešitve z Ukrajino, državo z dejanskimi bojnimi izkušnjami pri uporabi in prestrezanju dronov. Na vrhu Bukareštanske deveterice 13. maja je Litva z Ukrajino podpisala celovit dogovor o dronih, ki predvideva skupno proizvodnjo štirih razredov dronov na litovskem ozemlju (Euromaidan Press). Poljska in Estonija skupaj razvijata protidronsko raketo Mark 1; poljske tovarne načrtujejo množično proizvodnjo, bojni preizkusi pa že potekajo v Ukrajini (Army Recognition).

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je na istem vrhu podprl logiko takšnega premika: »Ne moremo še naprej sestreljevati dronov za 20.000 dolarjev z raketami za tri ali štiri milijone dolarjev ... Ukrajina ima lahko tu veliko vlogo« (NATO). Finska, ki ji lastna zakonodaja omejuje streljanje v smeri ruske meje, po ločenem tiru pospešuje sodelovanje s Kijevom pri proizvodnji dronov (YLE).

Vzporedno deluje tudi Evropska unija. Evropska komisija je 5. maja odprla razpis za ustanovne članice zavezništva EU-Ukrajina za drone, rok za prijavo pa je 25. maj (European Commission). Toda Francija in Nemčija nasprotujeta temu, da bi Bruselj dobil usklajevalno vlogo v obrambi; prednost dajeta Natu ali manjšim skupinam, na katere lahko lažje vplivata (Lowy Institute). Zdaj hkrati obstajajo tri institucionalne poti: Nato, EU in dvostranski dogovori. Nobena še ne zagotavlja povezane zaščite.

Vrzel, ki sledi geografiji

Vzorec ustvarja zavezništvo dveh hitrosti. Države z lastnimi zračnimi silami, denimo Poljska in Finska, lahko ob vstopu dronov v svoj zračni prostor ukrepajo nacionalno. Poljska je nad svojim ozemljem že sestrelila najmanj tri ruske drone. Države brez lastnega bojnega letalstva, kot so Latvija, Estonija in Litva, ostajajo znotraj Natove poveljniške verige, vezane na konsenz, ki se je pri grožnji, merjeni v minutah, izkazala za prepočasno.

Vzhodno Latvijo je 15. maja zajel nov alarm zaradi dronov. Natova letala so znova vzletela. Strukturna vrzel, ki jo je razkril 7. maj, ostaja odprta (LSM). Droni prihajajo naprej, zavezništvo, zasnovano za odvračanje oboroženega napada, pa se še ni dogovorilo, kaj storiti s poceni brezpilotnim letalnikom, ki ponoči nizko leti nad mestom države članice. Dvostranski val lahko to vrzel sčasoma zapolni. Za zdaj so najbolj izpostavljene države tiste, ki imajo najmanj pristojnosti, da bi se zaščitile.