Zakonita podjetja krijejo 85% kriminalnih mrež v EU

Europolova najnovejša ocena groženj kaže, da 85 odstotkov najnevarnejših kriminalnih mrež v EU uporablja zakonite poslovne strukture (Europol, European Sting). Gre za registrirana podjetja, ki pretakajo blago skozi dejanska pristanišča, izdajajo račune in delujejo znotraj enotnega trga.

Agencija je naštela 731 zelo tveganih mrež z več kot 400.000 člani iz 118 držav (Europol, Euronews). Številka je nižja kot v oceni za leto 2024, ko jih je bilo 821, vendar upad ne pomeni umika organiziranega kriminala. Ciljne operacije so razbile 76 odstotkov prej evidentiranih mrež, na njihovo mesto pa je prišlo 533 novih (Europol, La Razón). Evropski organizirani kriminal se ne krči, temveč se obnavlja.

Legalni kanali, kriminalni tovor

Primeri segajo po vsej celini. V Antwerpnu so cariniki zasegli več ton hašiša, skritega v zabojniku, prijavljenem kot kalcijev sulfat (Transport Online). Na Nizozemskem se je začelo sojenje direktorjem zakonitega pretovornega terminala, ki naj bi svojo pristaniško infrastrukturo dali na voljo za tihotapljenje drog (NPO Radio 1). Na Slovaškem so tožilci obtožili deset podjetij, prek katerih naj bi družbe, registrirane na slamnate osebe, prenesle skoraj 20 milijonov evrov (Denník N).

Vzorec je povsod podoben. Kriminalne mreže ne gradijo vzporedne infrastrukture, ampak uporabljajo zakonito. Italijanska finančnoobveščevalna enota je leta 2025 prejela približno 162.000 prijav sumljivih transakcij, te prijave pa so prispevale k več kot polovici zasegov, ki jih je predlagala italijanska protimafijska direkcija (Banca d'Italia). Prav skozi zakonite denarne tokove kriminalna infrastruktura postane vidna. Nemško finančno ministrstvo je kriminalno premoženje in poslovne strukture označilo za »življenjsko kri« mafijskih mrež (BMF).

Bruselj lahko usklajuje. Aretirati ne more.

Evropska komisija je 24. junija predlagala sveženj reform za okrepitev Europola, agencije EU za policijsko sodelovanje, in Eurojusta, agencije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Predlog vključuje skupni policijski podatkovni prostor, pisarne Europola v državah članicah in podvojitev predvidenega proračuna na 3 milijarde evrov za obdobje 2028–2034 (DG HOME, ECO).

Predlog trči ob temeljno pravno omejitev. Po pogodbah EU Europol podpira nacionalne policije, sam pa ne sme nikogar aretirati ali voditi kazenskega pregona (člen 88 PDEU). Novi evropski organ za preprečevanje pranja denarja AMLA s sedežem v Frankfurtu bo neposredni nadzor začel šele leta 2028, sprva pa bo nadzoroval le omejeno skupino visoko tveganih čezmejnih finančnih subjektov (AMLA). Registri podjetij, pristaniške uprave, lokalna tožilstva in carinski uradi ostajajo v nacionalni pristojnosti.

Ena kriminalna mreža lahko uporabi ciprsko krinko, belgijsko pristanišče, slovaški bančni račun in italijanski krog izdajanja računov. Preiskava takšne sheme zahteva sodelovanje štirih pravnih redov, vsak s svojimi tožilci, pravili dostopa do podatkov in tempom odločanja. Bruselj lahko izboljša izmenjavo podatkov in poveča proračune. Ne more pa nadomestiti nacionalnega pregona. Dejanska moč ostaja pri nacionalnih policijah, tožilstvih in carinah, ki za čezmejno ukrepanje še vedno potrebujejo soglasje druga druge.

Širitev Europolovih podatkovnih pooblastil prinaša tudi tveganja. Komisijin predlog je že tretja prenova Europolovega mandata v šestih letih in bi razširil njegove možnosti zbiranja podatkov. Kampanja Protect Not Surveil opozarja, da bi to oslabilo nadzor Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (Protect Not Surveil). Hitrejša izmenjava policijskih podatkov in zadostna varovala sta v napetosti, kadar se pravni okvir širi tako hitro.

Vrzel, ki šteje

Komisijin sveženj je zakonodajni predlog, ne veljavna zakonodaja. O njem se morata še pogajati Evropski parlament in Svet, v katerem sedijo vlade držav članic, tak postopek pa običajno traja več let. Podatek o 85 odstotkih pokaže obseg infiltracije, vendar javno dostopna analiza še ne razkriva, kateri sektorji, države ali tipi pravnih oseb so najbolj izpostavljeni zlorabam.

Evropski enotni trg temelji na prostem pretoku blaga, preprostem ustanavljanju podjetij in čezmejnem financiranju. Kriminalne mreže to odprtost uporabljajo kot poslovno infrastrukturo. Blago, denar in podatki se premikajo prosto. Policija, tožilci in sodniki se ustavijo na državnih mejah. Mreže so se naučile delovati čezmejno kot podjetja. Preiskovalci, ki jim sledijo, še vedno delujejo kot 27 ločenih držav.