Dron v Leipzigu razkril odzivno vrzel

Letališki delavec je 5. avgusta na varovanem tovornem območju letališča Leipzig/Halle, v bližini ukrajinskih tovornih letal Antonov, našel dron z nameščenim eksplozivom. Nemški pirotehniki so odstranili detonator, letalski promet pa se je ustavil. Primer ni pokazal, da Evropa nima protidronske zaščite. Pokazal je nekaj ožjega in nevarnejšega: v minutah, preden se dron približa stezi, ni vedno jasno, kdo ima pooblastilo, da ga ustavi (AP, MDR).

Kaj Nemčija ve in česa ne ve

Nemško zvezno tožilstvo za kazniva dejanja zoper varnost države, Generalbundesanwalt, je primer prevzelo od saških deželnih organov (GBA). Tak prenos pomeni, da preiskovalci primer obravnavajo kot možno grožnjo nacionalni varnosti. Ne pomeni pa, da je Nemčija že ugotovila, kdo je napravo izdelal ali poslal.

Nemški predstavniki govorijo o možnem tujem oziroma hibridnem scenariju, storilca pa niso imenovali (DW). Ameriške obveščevalne informacije gredo dlje in napravo povezujejo z Rusijo (WSJ, CNN). Toda dokazovanje državnega usmerjanja zahteva sledi o operaterjih, komunikacijah in verigi naročanja, ki jih nemško tožilstvo ni javno predstavilo.

Napravo naj bi po poročanju virov upravljali na daljavo prek mobilnega omrežja, kar preiskovalcem pušča kartice SIM in digitalne sledi. Notranji minister Alexander Dobrindt je primer označil za »nov scenarij grožnje« (Al Jazeera). Nemška javna radiotelevizija je nato poročala, da Leipzig/Halle ni imel stalnih sistemov za zaznavanje dronov, temveč se je zanašal na mobilno enoto zvezne policije, ki je na voljo le na zahtevo (Tagesschau).

Kdo obstane in zakaj

Tehnologija je le polovica problema. Težja vrzel je pravna. Na civilnem letališču lahko upravljavec ustavi polete. Policija lahko preiskuje kaznivo dejanje ali v ozko določenih okoliščinah uporabi silo. Vojska lahko ukrepa proti sovražnemu zrakoplovu, vendar po drugem pravnem pragu in z drugo poveljniško verigo. Da bi se ti akterji povezali v nekaj minutah, preden naprava eksplodira, bi potrebovali vnaprej dogovorjeno zaporedje predaje pristojnosti. Na večini evropskih letališč tak model še ni urejen (EASA, Brussels Times).

Dve državi sta pokazali različna dela te vrzeli. Finske obrambne sile so 4. avgusta v nekaj minutah omejile zračni prostor nad vzhodnim delom Finskega zaliva, potem ko so zaznale sum približevanja drona, nato pa omejitve odpravile, ker nič ni vstopilo v območje (Yle). Odziv je bil hiter, vendar je Finska čistila prazno morsko območje blizu Rusije, ne pa varovala neprekinjeno delujočega tovornega vozlišča z zaposlenimi na tleh. Romunija dvigne lovce F-16, ko vojaški radar zazna cilje ob meji na Donavi, a sestrelitev ostaja skrajni ukrep, odvisen od razvrstitve cilja in tveganja zaradi padajočih ostankov (Digi24). Obe državi znata zaznati grožnjo. Nobena ni objavila modela, ki bi na civilnem letališču v manj kot petih minutah pripeljal od radarskega stika do odločitve o ukrepanju.

Najbolj konkreten korak je naredila Češka. Praško letališče je skupaj z varnostnimi službami začelo pregledovati nemški primer, ministrstvi za notranje zadeve in promet pa sta v medresorsko usklajevanje poslali osnutek zakona. Ta bi usposobljenim zaposlenim na objektih kritične infrastrukture dovolil ukrepanje proti nedovoljenim dronom, še preden prispejo državne enote (Radiožurnál, Ekonomický deník).

Logistični koridor, ki je na udaru

Poljska je incident pretvorila v opozorilo glede letališča Rzeszów-Jasionka, civilnega letališča, prek katerega je po oceni poljskega obrambnega ministrstva, ki jo navaja Rzeczpospolita, šlo kar 95 odstotkov vojaške pomoči Ukrajini. Litovska obveščevalna služba je zaveznice v Natu ločeno opozorila, da bi Rusija lahko napade na baltsko energetsko in prometno infrastrukturo izvedla z ukrajinskimi ali predelanimi droni, da bi otežila pripisovanje odgovornosti (BNS, Verslo žinios).

Šibka točka je vgrajena v evropski način premikanja tovora in vojaške pomoči. Iste steze, isti zaposleni pri pretovoru in iste dostopne ceste, ki služijo civilni logistiki, so tudi praktična hrbtenica Natove vzhodne oskrbovalne verige. Poceni dron lahko zapre stezo in takoj odpre vprašanje, kdo odloči o naslednjem koraku: letališko osebje, policija, organi nacionalne varnosti ali zavezniško vojaško poveljstvo.

Nemška zvezna vlada pravi, da vzpostavlja posebno enoto zvezne policije za obrambo pred droni in skupni zvezno-deželni protidronski center, vendar ni pojasnila, ali bi tak center vodil odzive v živo ali zgolj usklajeval politiko (Bundesregierung). Dobrindtovo notranje ministrstvo zdaj dolguje časovnico za to zmogljivost, ne še ene ocene groženj. Enako velja za vsako vlado EU, katere podpora Ukrajini je odvisna od iste letališke infrastrukture, za katero je Leipzig pokazal, da je ranljiva.