Litva želi več prostora za obrambno porabo

Litva želi več časa in več prostora v okviru evropskega pravila, ki državam dopušča dodatne izdatke za obrambo. Finančni minister Taurimas Valys pravi, da je evropske komisarje zaprosil za podaljšanje sedanje izjeme po letu 2028 in zvišanje njene zgornje meje, ki znaša 1,5 odstotka BDP. Nove meje ali datuma, do katerega naj bi izjema veljala, ni navedel (BNS prek TV3). Razlog je razviden iz predloga proračuna: primanjkljaj, torej razlika med državnimi izdatki in prihodki, ki jo država pokriva z zadolževanjem, naj bi leta 2027 dosegel 3,8 odstotka BDP, leta 2028 pa 4,6 odstotka, kar je več od evropskega triodstotnega praga (Ministrstvo za finance).

Preseganje praga je pomembno, ker lahko Bruselj uvede postopek zaradi čezmernega primanjkljaja in od vlade zahteva ukrepe za njegovo znižanje.

Proračun vleče na dve strani

Vlada je 16. oktobra potrdila predlog, ki za obrambo leta 2027 namenja 4,8 milijarde evrov oziroma 5 odstotkov predvidenega BDP. V evrih je to nekoliko več kot letos, glede na velikost gospodarstva pa manj kot leta 2026, ko je delež znašal 5,38 odstotka (LRT, Ministrstvo za finance). Delež za obrambo se torej glede na gospodarstvo zmanjšuje, primanjkljaj pa kljub temu narašča.

Za denar tekmujejo tudi druge prednostne naloge. Predlog zvišuje plače v javnem sektorju, pokojnine in družinske prejemke, za socialno varnost pa namenja približno 1,8 milijarde evrov več (Ministrstvo za finance). Litovski neodvisni proračunski nadzornik je 6. oktobra opozoril, da je država prostor za obrambno porabo, ki ji ga je EU že odobrila, praktično izčrpala (Lrytas).

Kaj evropsko pravilo spreminja in česa ne

Za vsako članico EU velja dogovorjena omejitev letne rasti javne porabe. Nacionalna odstopna klavzula za obrambo državi dopušča, da to omejitev preseže, vendar le zaradi dodatnih obrambnih izdatkov (Priporočilo Sveta). Gre za fiskalno izjemo, ki ne prinaša denarja iz proračuna EU.

Litva je odobritev dobila 8. julija 2025. Do leta 2028 lahko preseže omejitev porabe za nižji od dveh zneskov: za povečanje obrambnih izdatkov od leta 2021 ali za 1,5 odstotka BDP (Priporočilo Sveta). Klavzulo je doslej uveljavilo 18 držav, nobena pa ni dobila višje zgornje meje (Svet EU).

Klavzula vpliva le na to, kako Bruselj presoja rast litovske porabe. Primanjkljaja ne znižuje: izdatki za tanke in vojašnice se še vedno vštevajo vanj, zadolževanje za njihovo financiranje pa povečuje javni dolg. Zato primanjkljaj, ki presega prag, ostane nad njim ne glede na zgornjo mejo klavzule.

Evropska komisija je ocenila, kakšen bi bil učinek že odobrene izjeme, če bi Litva izkoristila celoten dovoljeni prostor. V primerjavi z načrtom, ki bi ga Litva upoštevala brez klavzule, bi bil njen primanjkljaj leta 2028 višji za 1,3 odstotne točke BDP, javni dolg pa za 2,7 točke (Evropska komisija). Ocena se nanaša na sedanjo zgornjo mejo, ne na višjo, za katero se zavzema Valys.

Kdo bo na koncu plačal

Del prihodnjih obrambnih izdatkov je namenjen pripravam na prihod nemške brigade v Litvo in oblikovanju lastne vojaške divizije (LRT). Vilnius lahko utemeljeno opozori, da tu nameščene tuje enote prispevajo k varnosti zavezništva kot celote. Klavzula stroškov ne razdeli med zaveznice: Litvi omogoča večjo porabo, zadolževanje pa ostane v njenih javnih financah.

Stroški se z letom 2028 ne bodo končali. Mednarodni denarni sklad pričakuje, da se bodo obrambni izdatki in stroški staranja prebivalstva, med njimi pokojnine in zdravstvo, še naprej povečevali. Po oceni sklada bodo zato potrebni višji prihodki ali rezi drugje (Mednarodni denarni sklad).

Noben dokument ne kaže, da bi druge vlade podprle višjo zgornjo mejo, Evropska komisija pa predloga za njeno zvišanje ni pripravila. Svoje formalno mnenje o predlogu proračuna bo objavila novembra (Evropska komisija).

Proračun je še predlog, Valys pa ni povedal, za kako visoko mejo ali do katerega datuma se zavzema. Kljub temu ocene Evropske komisije kažejo, kaj bi daljša ali višja izjema dejansko prinesla: Litva bi dobila več časa pri upoštevanju evropskega pravila o rasti porabe, ne pa tudi trajnega vira za večjo vojsko. Strošek bi nosili Litovci, bodisi z dodatnim zadolževanjem zdaj bodisi z davčnimi in proračunskimi odločitvami v prihodnjih letih.