Macron in Merz za prepovedi na trgu EU

Emmanuel Macron in Friedrich Merz sta Evropsko komisijo zaprosila za pooblastilo, s katerim bi se EU lahko odzvala na tuje prakse, ki izkrivljajo konkurenco v Evropi. Skrajni ukrep bi bila lahko izključitev podjetij določene države z enotnega trga (Reuters, francosko-nemški neuradni dokument). Predlog ne pojasni dveh ključnih stvari: kaj bi sprožilo ukrepanje in kaj natančno bi lahko Bruselj blokiral. Nobena država ni imenovana, medijsko poročanje pa predlog predstavlja kot odziv na Kitajsko (Euronews).

Predlog prihaja tik pred pogovori evropskega komisarja za trgovino Maroša Šefčoviča s Pekingom, ki bodo 8. in 9. oktobra (Politico).

Širši domet, znani način glasovanja

Macron in Merz sta predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen poslala podpisano pismo in nezavezujoč dokument. V središču predloga je instrument za primere, ko druga država v velikem obsegu izkrivlja razmere na trgu EU. Primer: tuja vlada tovarnam plačuje, da proizvedejo več, kot lahko prodajo na domačem trgu. Proizvajalci lahko presežek nato prodajajo v Evropi pod ceno, ki jo evropski tekmec potrebuje za kritje stroškov, zato evropska tovarna izgublja naročila.

Po francosko-nemškem neuradnem dokumentu bi o odzivu odločala Evropska komisija. Njena odločitev bi obveljala, razen če bi proti njej glasovalo najmanj 15 držav članic, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU. Nasprotniki ukrepa bi morali zbrati široko koalicijo za njegovo blokado. To je precej težje kot doseči, da nekaj prestolnic ukrep prepreči že pred uvrstitvijo na dnevni red.

Ta način glasovanja ni nov. Uporablja se že pri trgovinskozaščitnih ukrepih, s katerimi EU ukrepa po preiskavah uvoza, prodajanega pod stroški ali podprtega s tujimi subvencijami. Nov je širši domet: instrument bi lahko zajel celoten sektor, ne le posameznega izdelka, ukrep pa bi lahko pomenil izključitev s trga, ne zgolj dodatno carino.

Počasnejši sedanji postopek

Primer električnih avtomobilov iz leta 2024 kaže, kako deluje sedanji sistem. Po preiskavi kitajskih subvencij je Bruselj oktobra 2024 uvedel dodatne carine za električne avtomobile na baterijski pogon, izdelane na Kitajskem. Stopnje za posamezne proizvajalce so znašale od 7,8 do 35,3 odstotka (Evropska komisija). Šlo je za izravnalne dajatve, torej dodatne carine, namenjene izravnavi učinkov subvencij. Postopek je obravnaval le en izdelek.

Macron in Merz menita, da je tak postopek prepočasen, kadar ena država prevladuje v celotni proizvodni verigi (Reuters). Želita, da bi Komisija lahko preiskave začela na lastno pobudo, pregledala celotne sektorje in ukrepala hitreje.

Kdo bi plačal za ukrep Bruslja

Izključitev poceni dobavitelja koristi evropskim podjetjem, ki mu konkurirajo, hkrati pa zvišuje stroške evropskim tovarnam in gospodinjstvom, ki so od njega kupovali. Sledi še tveganje povračilnih ukrepov. Avtorja ga priznavata s predlogom, naj se pripravi pregled stroškov morebitnih kitajskih protiukrepov za vsako državo članico (neuradni dokument).

Razlike so vidne tudi v nemškem gospodarstvu. V raziskavi nemških gospodarskih zbornic je 60 odstotkov podjetij podprlo zmanjšanje odvisnosti od Kitajske, omejevanje dostopa do evropskega trga pa le 36 odstotkov (DIHK). Večina podjetij želi zmanjšati izpostavljenost Kitajski, precej manj pa jih podpira zapiranje trga kot pot do tega cilja. Tudi industrijsko združenje BDI daje prednost ciljni uporabi obstoječih instrumentov EU (BDI).

Nekatere vlade dejavno privabljajo kitajski kapital. Načrtovane tovarne baterij v Španiji s kitajsko udeležbo pomenijo skoraj 15 mrd. evrov predlaganih naložb (Expansión). Ta znesek ni izguba, temveč vrednost načrtovanih naložb, ki bi jih trgovinski spor lahko ogrozil. Madrid ima zato drugačne spodbude kot Pariz.

Predlog še ni zakon. Po 207. členu Pogodbe o delovanju EU mora Evropska komisija predlagati trgovinsko uredbo, nato pa jo morata potrditi Evropski parlament in vlade držav članic (EUR-Lex). Komisija je dokumenta označila za »dragocen prispevek«, voditelji EU pa bodo o njiju razpravljali na zasedanju 15. in 16. oktobra (Euronews).

Podpisana dokumenta ne določata, kakšni dokazi bi zadoščali za ugotovitev »sistematičnega« izkrivljanja, niti ne naštevata, kaj bi Bruselj lahko blokiral (neuradni dokument). Pariz in Berlin predlagata široko pooblastilo, Komisiji pa prepuščata opredelitev pogojev za njegovo uporabo in njegovih omejitev. Ti odločitvi bosta pokazali, ali ga bodo lahko sprejela podjetja, ki pri proizvodnji uporabljajo kitajske materiale in sestavne dele, ter vlade, ki si želijo tovarn s kitajskim kapitalom.