Magyar končal desetletno blokado Ukrajine

Péter Magyar je v treh tednih po prevzemu položaja razgradil blokado, ki jo je njegov predhodnik Viktor Orbán vzdrževal desetletje. Magyar, novi madžarski premier, je 3. junija sporočil, da je Budimpešta s Kijevom dosegla celovit dogovor o dodatni zaščiti madžarske manjšine na zahodu Ukrajine. Nekaj ur pozneje so veleposlaniki držav članic EU odprli pot za začetek prvih formalnih pristopnih pogajanj z Ukrajino, ki so za zdaj predvidena za 15. junij v Luxembourgu. Spor, ki je leta blokiral en del odnosov med EU in Ukrajino, se je politično razpletel skoraj čez noč.

Hitrost je presenetila tudi Bruselj. Magyar je položaj prevzel sredi maja, potem ko se je Orbánova stranka Fidesz zlomila na aprilskih volitvah. Že v prvem mesecu je spremenil madžarsko držo do najobčutljivejšega vprašanja širitvene politike EU.

Dogovor zadeva približno 100.000 pripadnikov madžarske manjšine v Zakarpatju. Predvideva obnovo šolanja v manjšinskem jeziku, dovoljuje univerzitetne izpite v madžarščini in uvaja dvojezične glasovnice na lokalnih volitvah (Telex, Euronews). Ukrajina se je zavezala, da bo ta jamstva vključila v svoj pristopni akcijski načrt, s čimer bo Evropska komisija dobila vlogo pri spremljanju izvajanja. Istega dne je Budimpešta sprostila še 6,6 mrd. evrov zamrznjenih evropskih povračil za dobave orožja, ki jih je Orbán blokiral od leta 2024. Denar je namenjen državam članicam kot nadomestilo za orožje, poslano Ukrajini.

Odpira se prvi sklop — Črna gora kaže, kako dolgo lahko traja

Veleposlaniki so odobrili začetek pogovorov o prvem sklopu, imenovanem Temelji, ki zajema pravno državo, boj proti korupciji in demokratične institucije. Vsaka kandidatka za članstvo v EU mora ta sklop odpreti prva in ga zapreti zadnja. Črna gora ga je odprla leta 2012 in ga štirinajst let pozneje še vedno ni zaprla. Prav v razliki med odprtjem in zaprtjem poglavij se pristopni procesi navadno postarajo.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos želi, da bi Ukrajina do julija odprla vseh šest sklopov (Euronews), vendar njen časovni načrt prikriva postopkovno past. Odprtje sklopa pomeni začetek pogovora. Zaprtje zahteva, da Ukrajina izpolni vsa merila in da se s tem soglasno strinja vsaka vlada EU (Brussels Signal). Magyar je to računico povedal naravnost: če bo Ukrajina vseh 33 pogajalskih poglavij zaprla »v desetih ali petnajstih letih«, bo Madžarska o končnem članstvu izvedla zavezujoč referendum. Pot naprej je odprl, pravico do blokade cilja pa je obdržal.

Strah pred kmetijskimi subvencijami in blok zaporedja

Nobena prestolnica javno ne nasprotuje začetku pogajanj, vendar večje države že vgrajujejo zavorne mehanizme. Odpor se oblikuje okoli dveh vprašanj.

Prvo je kmetijski denar. Ukrajinskih 41 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč bi po sedanjih pravilih skupne kmetijske politike, glavnega sistema EU za financiranje kmetov, pobralo več kot 20 odstotkov letnega evropskega kmetijskega proračuna. Francoske študije ocenjujejo, da bi se francoska sredstva ob polnem ukrajinskem članstvu zmanjšala za 18 odstotkov. Francija, največja prejemnica kmetijskih subvencij v Uniji, je ob preboju ostala opazno tiho. Italijanski obrambni vrh je opozoril na takojšnjo kmetijsko krizo. Grčija je napovedala, da v naslednjem proračunskem ciklu ne bo sprejela rezov v skupno kmetijsko politiko, in zbira podporo sedmih članic za ohranitev sedanje porabe.

Drugo vprašanje je vrstni red. Poljska ukrajinsko kandidaturo načeloma podpira, vendar zahteva strogo postopkovno zaporedje in nasprotuje baltskim predlogom, da bi se vsi sklopi odprli pospešeno hkrati. Grčija ločeno pritiska, da kandidatke z Zahodnega Balkana ohranijo primerljiv tempo in jih Ukrajina ne bi prehitela. Celo Slovaška, nekdanja madžarska partnerica pri blokadi, ni vložila veta, vendar je opozorila na vprašanje, zakaj se od Srbije zahteva več kot od Ukrajine.

Ponudba, na katero nihče ni odgovoril

Pod diplomatsko koreografijo ostaja odprto vprašanje stroškov. Ukrajinski podpredsednik vlade je ponudil, da bi Kijev po vstopu v EU za več let odložil prejemanje kmetijskih subvencij. To je neposreden poskus, da bi Ukrajina proračunski spor ublažila, še preden se zares začne. Nobena vlada EU se na ponudbo ni formalno odzvala.

Magyar je v treh tednih odpravil politično blokado. Institucionalna in fiskalna pogajanja, ki jih je s tem sprožil, bodo trajala leta, verjetno več kot desetletje. Pristopna ura teče, najtežje odločitve pa ostajajo nedotaknjene: kako razdeliti proračun, ali preoblikovati kmetijske subvencije in kdaj izvesti končno soglasno glasovanje. Ukrajina je na mizo položila konkretno koncesijo. Sedemindvajset prestolnic nanjo še ni odgovorilo.