Magyar menja ukrajinski veto za €16.4 billion

Péter Magyar je 2. junija v Berlin prišel z vzvodom, ki ga trenutno nima noben drug evropski voditelj: madžarskim vetom na ukrajinsko približevanje Evropski uniji, podedovanim od Viktorja Orbána. Nemški kancler Friedrich Merz ga je sprejel z vojaškimi častmi in novega madžarskega premierja označil za »veliko znamenje upanja za naš čas« (ZDF). Magyar Orbánovo blokado pretvarja v diplomatski kapital, Evropska komisija pa odpira vrata do denarja, ki je bil Budimpešti zamrznjen zaradi kršitev načel pravne države.

Zaporedje, ki ni bilo dogovor

Magyar vztraja, da kupčije ni bilo. »Med sprostitvijo sredstev in odprtjem prvega poglavja pogovorov z Ukrajino ni bilo nikakršne povezave,« je 29. maja dejal za Euronews. A časovnica kaže drugačno sliko. Madžarski zunanji minister je 18. maja napovedal strokovne pogovore s Kijevom o pravicah madžarske manjšine v Zakarpatju (444.hu). Komisija je 29. maja sprostila 16,4 milijarde evrov madžarskih sredstev, ki so bila pod Orbánom blokirana zaradi kršitev pravne države. Do 2. junija so diplomatski viri potrdili, da Madžarska ne bo blokirala prvega pogajalskega sklopa v ukrajinskih pristopnih pogajanjih, kar je Orbán preprečeval več kot dve leti (Eurointegration).

Menjava Magyarju prinese denar, Kijevu premik naprej, Bruslju pa dokaz, da širitev ni obstala. Magyarjev pogoj, pravno zavezujoča jamstva za izobraževanje v madžarskem jeziku v Zakarpatski oblasti, mu doma omogoča obrambo pred očitki Fidesza, da je popustil pri migracijah in protikorupcijskih reformah. Raziskava ECFR je pokazala, da 73 odstotkov Madžarov od njega pričakuje vrnitev zamrznjenih evropskih sredstev (Népszava). Najprej izpolnjuje prav to pričakovanje.

Fico brez partnerja

Najbolj izpostavljen je zaradi Magyarjevega obrata Robert Fico v Bratislavi. Slovaški premier in Orbán sta v EU delovala kot blokirni par ter usklajevala grožnje z vetom pri ukrajinskih sankcijah, energetski politiki in pristopnih pogajanjih. To partnerstvo je razpadlo, ko je Orbán izgubil aprilske volitve. Slovaški analitiki Ficovo vlado opisujejo kot ujeto v »napačne predpostavke« o bruseljski zaroti proti njej, čeprav je dejanska težava samoizolacija (Aktuality.sk).

Fico veto še vedno ima. Pristop k EU zahteva soglasje vseh 27 držav članic na vsaki formalni stopnji. Toda samostojna uporaba veta ima stroške, s katerimi se Orbánu ni bilo treba ukvarjati. Slovaški zunanji minister je že priznal, da je bila dejanska zaviralka pristopnih pogajanj Budimpešta, ne Bratislava (STVR). Fico samostojnega veta uradno še ni napovedal, širše sodelovanje z Ukrajino pa pogojuje z obnovitvijo dobave ruske nafte po naftovodu Družba.

Magyar obenem okoli Fica na novo riše srednjeevropski zemljevid. Romunijo, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo je povabil v razširjeno višegrajsko obliko sodelovanja, torej v srednjeevropsko skupino, ki tradicionalno vključuje Madžarsko, Poljsko, Češko in Slovaško. Vrh je predviden za 23. junij (Digi24). Če se načrt uresniči, se bo Fico znašel pred regionalnim klubom, preoblikovanim okoli njega, ne z njim.

Junijski preizkus

Magyarjevo pozicioniranje bo preizkusila medvladna konferenca v Luxembourgu 15. in 16. junija. Veleposlaniki držav članic morajo najprej uskladiti skupno stališče v COREPER, Odboru stalnih predstavnikov, kjer države članice pred ministrskim glasovanjem usklajujejo besedila. Nato ga formalno sprejme Svet za splošne zadeve (Carnegie Endowment). Cilj je odprtje sklopa 1, ki zajema pravno državo, reformo pravosodja in temeljne pravice, za Ukrajino in Moldavijo.

Do 2. junija je stališče Budimpešte formalno ostalo odprto. Magyar je novinarjem dejal, da je »zelo optimističen« glede sklenitve pogovorov o manjšinskih pravicah »ta teden«, hkrati pa nakazal pripravljenost na srečanje z Volodimirjem Zelenskim (n-tv, Euronews). Toda ista raziskava ECFR je pokazala, da 54 odstotkov Madžarov še vedno nasprotuje odprtju pristopnih pogajanj z Ukrajino. Magyar je morda odstranil evropsko blokado, doma pa tega koraka še ni politično razvezal.