Magyar sprostil 6,6 milijarde evrov za orožje

Tri tedne po prevzemu položaja je Péter Magyar storil tisto, česar Viktor Orbán dve leti ni hotel storiti: drugim državam EU je omogočil povračilo za orožje, poslano Ukrajini. Madžarski veleposlanik pri Političnem in varnostnem odboru EU, bruseljskem telesu za usklajevanje zunanje in varnostne politike, je 1. junija sporočil, da Budimpešta ne bo več blokirala Evropskega mirovnega instrumenta, zunajproračunskega sklada, iz katerega se državam članicam povrne približno 40 odstotkov vrednosti orožja, podarjenega Ukrajini iz nacionalnih zalog (Euromaidanpress, NewsUkraine). Tako se lahko takoj sprosti 6,6 milijarde evrov, zamrznjenih od leta 2024.

Magyar je bil isti dan v Berlinu jasen: »Madžarska Ukrajini ne bo poslala ne vojakov ne orožja« (Tagesschau). Evropski mirovni instrument tega niti ne zahteva. Denar se vrača drugim državam, med njimi Nemčiji, Poljski, Nizozemski in Švedski, za orožje, ki so ga že poslale. Orbánov veto ni ustavil dobav orožja Ukrajini, temveč izplačila zaveznikom, ki so jih financirali iz svojih zalog.

72-urni dogovor, ki ga nihče ni imenoval dogovor

Dva dni pred napovedjo o Evropskem mirovnem instrumentu je Evropska komisija privolila v sprostitev 16,4 milijarde evrov kohezijskih sredstev in sredstev za okrevanje, torej denarja EU za infrastrukturo in gospodarski razvoj, ki je bil v času Orbána zamrznjen zaradi pomislekov glede pravne države (Euronews, Ara.cat). Magyar je 3. junija objavil še dogovor z Ukrajino o pravicah približno 100.000 pripadnikov madžarske manjšine v Zakarpatju: varstvo jezika, šolanje v madžarščini in upravne pravice v skupnostih, kjer Madžari predstavljajo več kot 10 odstotkov prebivalstva (HVG).

Uradno nihče ni govoril o paketu, vendar so se elementi zložili v treh dneh: Madžarska odblokira Evropski mirovni instrument, Komisija odblokira madžarski denar, Ukrajina pa ponudi koncesije glede manjšinskih pravic. Berlin je potezo takoj podprl; kancler Friedrich Merz je Magyarja označil za »navdih za vso Evropo« (Tagesspiegel).

Magyar je doma potezo predstavil kot dokaz sposobnosti: »V treh tednih smo dosegli, česar Orbán ni mogel v desetih letih.« Fidesz ga je napadel z druge strani, z očitki o skritih pogojih in »vojnem davku« za Madžarsko (Origo). Obe razlagi spregledata osrednje dejstvo: odprava veta Madžarske finančno nič ne stane, saj sklad povračila izplačuje drugim državam, ne Budimpešti.

Sklad, ki ne zmore pokriti svojih obljub

Olajšanje je resnično, vendar omejeno. Države članice EU so vložile zahtevke za povračila v skupni vrednosti 43 milijard evrov za orožje, poslano Ukrajini (Eurointegration). Ker Evropski mirovni instrument povrne približno 40 odstotkov vrednosti, ostaja nepokritih približno 26 milijard evrov. Prvotni finančni okvir sklada je skoraj izčrpan (Kyiv Independent).

Razkorak je dobro opisal slovaški obrambni minister Robert Kaliňák. Bratislava je za podarjene lovce MiG-29 in sisteme zračne obrambe S-300 pričakovala 250 milijonov evrov, prejela pa bo približno desetino tega zneska (Topky.sk). Švedska, ki je odobrila 21 paketov pomoči v vrednosti približno 103 milijarde švedskih kron, pričakuje najmanj 60 milijard kron povračil, vendar časovnice izplačil še nima (Göteborgs-Posten).

Veto ostaja pripravljen

Strukturna slabost, zaradi katere je lahko ena država dve leti zadrževala milijarde evrov, ostaja nedotaknjena. Vsako izplačilo iz Evropskega mirovnega instrumenta zahteva soglasje vseh 27 članic, ker skupna zunanja in varnostna politika EU po pogodbah še vedno temelji na soglasju. Vsaka naslednja vlada, ki spremeni smer, lahko blokado ponovi čez noč. Slovaška je vzorec pokazala leta 2025, ko je šestkrat blokirala 18. sveženj sankcij proti Rusiji, preden je od Komisije iztržila energetska jamstva (Euronews).

EU je pri novejših instrumentih soglasje že obšla, denimo pri 90 milijard evrov vrednem posojilu za podporo Ukrajini, pri katerem se države, ki se ne strinjajo, preprosto izključijo iz sodelovanja. Toda Evropski mirovni instrument, mehanizem, ki državam dejansko vrača denar za že poslano orožje, še vedno deluje po pravilu soglasja. Ranljivost je zato vgrajena v sam sistem.

Orbánova vlada je pri Splošnem sodišču EU vložila tudi tožbo zoper pravni obvoz, s katerim je Bruselj dobičke iz zamrznjenega ruskega premoženja usmeril v Evropski mirovni instrument brez madžarskega soglasja. Magyar še ni potrdil, ali bo tožbo umaknil. Novinarji ga o tem doslej niso pritisnili. Če bi sodišče pritrdilo Budimpešti, bi lahko za nazaj postavilo pod vprašaj več milijard evrov že izvedenih izplačil.