Malta pred sodiščem zaradi recikliranja

Evropska komisija je Malti 8. julija poslala formalni pravni ultimat: v dveh mesecih mora dokazati, da izpolnjuje evropske cilje recikliranja, sicer bo zadeva končala pred Sodiščem Evropske unije. Obrazloženo mnenje, zadnji opomin pred tožbo, se nanaša na to, da Malta ni dosegla obveznosti recikliranja ali ponovne uporabe najmanj polovice komunalnih odpadkov, rok zanjo pa se je iztekel že leta 2020 (Newsbook).

Komisija je isti dan proti Malti začela še ločen postopek zaradi upravljanja voda. Valletta mora zato zdaj odgovarjati na več frontah hkrati. Skupni imenovalec obeh primerov ni zgolj okoljska politika, temveč vprašanje, ali majhna država zmore organizirati institucije tako, da izpolni pravne obveznosti, ki jih je sprejela kot članica EU.

Šest let zamude

Pravna podlaga je okvirna direktiva o odpadkih (Direktiva 2008/98/ES), ki je od vseh držav članic zahtevala, da do leta 2020 reciklirajo ali ponovno uporabijo najmanj 50 odstotkov komunalnih odpadkov. Malta je po podatkih Eurostata med najšibkejšimi izvajalkami v EU (Eurostat). Rok se ni iztekel včeraj, temveč pred šestimi leti. To zato ni nenadna napaka, ampak dolgotrajno zaostajanje.

Evropska komisija kršitve prava EU uveljavlja postopno. Najprej državi pošlje uradni opomin, torej pisno opozorilo. Če odziv ni zadosten, sledi obrazloženo mnenje, ki določi pravni rok za odpravo kršitve. Zadnja stopnja je tožba pred Sodiščem Evropske unije na podlagi 258. člena Pogodbe o delovanju EU. Denarne kazni pridejo v poštev šele pozneje, če država izgubi postopek in se sodbi še vedno ne prilagodi (pregled Komisije).

Malta ni osamljen primer. Sveženj Komisije z 8. julija je zaradi neuspeha pri recikliranju zajel 14 držav članic (Europa Press, Newsbook). Španija je prejela opozorili tako glede komunalnih odpadkov kot glede recikliranja embalaže. V istem svežnju je tudi Portugalska (TVI/IOL). Komisija torej ne izvaja pritiska samo na Valletti, temveč preverja, ali imajo okoljski cilji, zapisani v evropsko zakonodajo, posledice tudi takrat, ko jih vlade več let ne izpolnijo.

Vodni dosje

Postopek zaradi upravljanja voda je še na prvi stopnji, pri uradnem opominu, torej eno stopnico nižje od postopka glede odpadkov (pregled Komisije). Neposredno pravno tveganje je zato manjše, vendar Komisiji odpira še eno področje, na katerem lahko od Malte zahteva pojasnila.

Malteške težave z vodo so dobro dokumentirane: pomanjkanje virov, odvisnost od razsoljevanja morske vode in zastarela cevovodna omrežja. ARTE je o teh strukturnih omejitvah že obširno poročal. Pri pripravi tega članka pa ni bilo mogoče najti vsebinskega odziva malteške vlade, opozicije ali civilne družbe na novi postopek Komisije. Kljub resnosti osnovnega problema je dosje na Malti skoraj brez javne pozornosti.

Ciper ponuja približno vzporednico. Vodja lokalne vladne organizacije okrožja Nikozija je pred kratkim pozval k vzpostavitvi enotnega vodnega organa, ki bi združil odgovornost za jezove, razsoljevanje, cevovode in vodonosnike (Politis English). Logika velja tudi za Malto: če je odgovornost za vodo razpršena med agencije in ravni oblasti, na koncu nihče jasno ne odgovarja za neuspeh.

Kdo odgovarja za vrzel

Manjkajoči del je domačepolitičen. Mogoče je navesti pravne korake Komisije in podatke o malteškem recikliranju. Ni pa mogoče zanesljivo določiti, katero ministrstvo, agencija ali javni organ je odgovoren za zaprtje vrzeli, ker malteški uradni krogi tega javno niso pojasnili. Kdo načrtuje infrastrukturo za odpadke? Kdo vodi poročanje o vodah? Brez take jasnosti je odgovornost le beseda brez naslova.

Malteška vlada ima zdaj konkretno obveznost: v dveh mesecih mora odgovoriti na ultimat glede recikliranja, sicer tvega postopek pred Sodiščem Evropske unije. Pri vodi je postopek zgodnejši, vendar se je začel. Komisija je povedala, kaj mora Malta storiti. V Valletti pa javnosti še nihče ni razložil, kako nameravajo to izvesti.