Velik ukrajinski napad z droni na Moskvo sprožil politične pretrese v petih evropskih državah

Ukrajina je 17. maja moskovsko regijo zadela z največjim napadom z droni doslej; umrli so štirje ljudje, poškodovana je bila rafinerija, ostanki pa so padli tudi na območje letališča Šeremetjevo (The Moscow Times). V istem tednu je latvijska premierka odstopila zaradi neopaženih vdorov dronov, Finska je čez noč zaprla letališče Helsinki-Vantaa, Madžarska je prvič po desetletju poklicala na zagovor ruskega veleposlanika, avstrijski kancler pa je dejal, da nevtralnost ne daje več zaščite. Vojna z droni je postala notranjepolitično vprašanje držav članic EU.

Napad, ki je sprožil verigo odzivov

Napad na Moskvo je sledil znanemu zaporedju stopnjevanja, le da se je tokrat odvilo v nekaj dneh. Trumpovo 72-urno premirje se je v začetku maja skoraj takoj sesulo. Rusija je nato v 30 urah proti Ukrajini izstrelila več kot 1.600 dronov in raket, kar je bil njen največji zračni napad v tej vojni. Ukrajinski odgovor je prišel štiri dni pozneje.

Po podatkih Konrad-Adenauer-Stiftung Air War Monitorja je Ukrajina že marca 2026 izstreljevala več dronov dolgega dosega kot Rusija. Moskovska regija zato ni več izjemna tarča, temveč del ponavljajočega se vzorca.

Latvija pade, Finska zdrži

Trije ukrajinski droni so 7. maja vstopili v latvijski zračni prostor, najverjetneje potem ko jih je preusmerilo rusko elektronsko bojevanje. Eden je zadel prazen rezervoar za gorivo pri Rēzekneju. Poškodovanih ni bilo. Toda nobenega od treh dronov niso prestregli. Senzorji prvega sploh niso zaznali, civilna opozorila so prišla šele po zadetku, obrambni minister pa je izgubil položaj. Ko je latvijska Progresivna stranka izstopila iz koalicije, je premierka Siliņa 14. maja odstopila. Razkrita nezmožnost zaznavanja in odziva je zrušila vlado.

Finska se je soočila z enako fiziko, a z drugačnim institucionalnim odzivom. Oblasti so 15. maja ob 3.49 izdale opozorilo za regijo Uusimaa, za tri ure zaprle letališče Helsinki-Vantaa in dvignile lovce Hornet. V finski zračni prostor nato ni vstopil noben dron. Opozorilo je bilo preventivno, sprožile pa so ga predhodne obveščevalne informacije Natovih zaveznic. Finska je imela zgodnje opozorilo in se je mobilizirala dovolj hitro, da iz varnostnega dogodka ni nastala politična kriza. Premier Orpo je priznal, da je obveščanje prebivalstva pustilo preveč neodgovorjenih vprašanj, vendar političnih posledic ni bilo.

Madžarska in Avstrija izpeljeta že pripravljena obrata

Nova madžarska vlada pod vodstvom Tisze, stara komaj nekaj tednov, je poklicala na zagovor ruskega veleposlanika, potem ko so ruski napadi zadeli območje blizu Zakarpatja, kjer živi madžarska manjšina v Ukrajini. Premier Magyar Péter je napade javno obsodil (ATV, Reuters) in prekinil z desetletjem Orbánovega približevanja Moskvi. Po poročanju virov naj bi vlada pripravljala seznam več kot dvanajstih ruskih obveščevalcev, ki delujejo pod diplomatskim kritjem, in jih nameravala izgnati. V času Orbána so takšne primere reševali s tihim umikom brez javnega priznanja.

V Avstriji je kancler Stocker za Krone dejal, da se mora končati »udobna neresnica, da nas nevtralnost varuje«. Njegov argument je preprost: droni, ki letijo 500 kilometrov, izničijo pomen geografskih varovalnih pasov. Avstrija se je pridružila pobudi European Sky Shield Initiative, nemško vodenemu konzorciju, v katerem države skupaj naročajo sisteme zračne obrambe. Stocker članstvo predstavlja kot združljivo z nevtralnostjo. FPÖ ga označuje za napad na avstrijsko ustavno identiteto.

Nemčija sprejme tveganje stopnjevanja

Berlin je 11. maja s Kijevom podpisal program »Brave Germany«, ki predvideva skupno proizvodnjo dronov z dosegom do 1.500 kilometrov, med njimi 5.000 enot z umetno inteligenco, ob podpori v višini 4 mrd. evrov. Obrambni minister Pistorius je med obiskom vzhodne Ukrajine dejal, da je Rusija v »fazi šibkosti«. Rusija se je odzvala tako, da je tri nemške proizvajalce dronov označila za »legitimne vojaške cilje« (Handelsblatt). Nemčija je poklicala na zagovor ruskega veleposlanika. Varnostne službe so fizični napad na nemških tleh ocenile kot »zelo malo verjeten«, obrambna podjetja pa opozorile, naj preverijo svoje varnostne ureditve.

Pet držav, pet odzivov, brez skupnega protokola

Vzorec je razviden. Vsak ukrajinski napad dolgega dosega povzroči politične posledice v Evropi, njihova teža pa je odvisna od bližine države, zmogljivosti zaznavanja in pripravljenosti oblasti. Latviji sta manjkali tako tehnična sposobnost zaznavanja kot politična kohezija. Finska je imela zgodnje opozorilo in se je odzvala, preden je nastala škoda. Madžarska in Avstrija sta dogodek uporabili za javni prelom s stališči, ki sta jih že prej prerasli. Nemčija je tveganje stopnjevanja sprejela zavestno.

Evropa za prelete in padce dronov zunaj ukrajinskega bojišča nima skupnega protokola. Pet držav je v desetih dneh pripravilo pet različnih odgovorov. Naslednji incident bo pokazal, ali bo iz tega nastalo usklajevanje ali globlja razdrobljenost. Odprto ostaja vprašanje, kdo se mora odzvati, ko ukrajinski dron, preusmerjen zaradi ruskega motenja, prečka mejo Nata.