Evropski poslanci zahtevajo ščit za romunsko mejo

Bruselj pripravlja razpravo o razmerah, v katerih so eksplozije že dosegle vzhodni rob Evrope. Razprava Evropskega parlamenta v Strasbourgu in resolucija o vdorih ruskih dronov v Romunijo, baltske države in Finsko lahko otežita obravnavo vsakega incidenta kot osamljene lokalne nesreče. Ne moreta pa romunskim silam, Natovim pilotom ali nacionalnim vladam določiti, kdaj morajo zaostriti odziv (Digi24).

Težo pobudi daje predvsem romunski primer. EU je obsodila incident v Galațiju, potem ko je sporočila, da je ruski dron z eksplozivom med nočnim napadom na Ukrajino strmoglavil v stanovanjsko stavbo (EEAS). Romunija je zadevo nato prenesla v Združene narode, kjer je Bukarešta opisala radarsko spremljanje dogodka in se skupaj z več kot petdesetimi državami ter EU pridružila obsodbi ponavljajočih se kršitev zračnega prostora (Security Council Report).

Pritisk brez poveljevanja

Razlika v pristojnostih je jasna. Parlament lahko zviša politično ceno neukrepanja, usmerja proračunske spore in prisili vlade, da svoje odločitve pojasnijo javno. Ne more pa odločiti, kdaj se dron sestrelí, kateri poveljnik prevzame tveganje ali kdo plača škodo, ko razbitine padejo v vas.

Zato je resolucija najmočnejša tam, kjer ima Parlament dejanski vzvod: pri denarju, prednostnih nalogah javnih naročil, civilni zaščiti ter sistemih nadzora. Victor Negrescu, romunski evropski poslanec, ki vodi dosje, zahteva skupni sistem za spremljanje in opozarjanje na grožnje z brezpilotnimi sistemi, več zmogljivosti za boj proti dronom in zračno obrambo v Romuniji, evropske odškodninske mehanizme za prizadete skupnosti ter črnomorsko središče za pomorsko varnost v Constanți (Digi24).

Pogodbeni okvir je še vedno pomemben, predvsem zaradi posledic. Parlament sprejema zakonodajo, izvaja nadzor in se bori za proračunske postavke; zunanja in varnostna politika sta drugje, soglasje pa prestolnicam še vedno omogoča, da upočasnijo skupno stališče (člen 14 PEU, člen 36 PEU, člen 31 PEU). Preizkus je zdaj v tem, ali lahko EU zgradi skupno obrambo pred nizkoletečimi in pomorskimi droni, preden bo vsaka obmejna država improvizirala sama.

Vzhodno krilo že preizkuša sistem

Primeri iz baltskih držav kažejo, zakaj zadeva ne more ostati romunska. Latvijsko poročanje o enem od dronskih incidentov je opisalo zaznavo, javna opozorila, vzlet zavezniških letal iz Šiauliaia, vizualno identifikacijo in končno Natovo odločitev o sestrelitvi drona (Diena). Prav v tej verigi politika postane operativna resničnost: senzorji, poveljniška pristojnost, pravila uporabe sile, odgovornost za škodo in sistemi javnega obveščanja morajo delovati usklajeno med nacionalnimi in Natovimi kanali.

Litva odgovor že obravnava kot večplastni ščit, ne kot eno samo orožje. Razprava zajema pristanišča, letališča, motenje signala GPS, zaznavanje, sledenje in nevtralizacijo, pri čemer sta Klaipėda in Palanga vključeni v varnostni obroč kot civilna infrastruktura, izpostavljena isti grožnji (LRT). To je neposredno povezano z romunsko zahtevo po odškodninah. Sestrelitev drona nad Evropo lahko zaščiti življenja, lahko pa povzroči tudi razbitine, odškodninske zahtevke in jezo prebivalcev.

Francija kaže prednost in slabost sedanjega modela. Pariz lahko na lovce Rafale v Natovi misiji varovanja zračnega prostora nad Baltikom in na svoje enote v Romuniji pokaže kot na dokaz, da so večje zaveznice navzoče na vzhodnem krilu (Le JDD). Francosko poročanje pa navaja tudi strokovnjake, ki globlje ozko grlo vidijo v zaznavanju nizkoletečih dronov, radarjih kratkega dosega, senzorjih, poveljevanju in nadzoru, elektronskem bojevanju ter cenovno dostopnih prestreznikih (Euronews).

Bolgarija dodaja črnomorsko razsežnost. Tamkajšnje poročanje je Constanțo povezalo z varnostjo pristanišč, turizmom, obalnim nadzorom in skupnimi prizadevanji Bolgarije, Romunije in Turčije pri odstranjevanju morskih min, medtem ko so uradniki poudarjali usklajevanje in pomirjanje državljanov ter poletnega gospodarstva (24chasa, Europa FM). Riga, Vilna, Pariz, Bukarešta in Sofija tako vidijo različne dele istega problema.

Nerešeno ostaja vprašanje pripisa odgovornosti. Romunski in evropski viri incident v Galațiju pripisujejo Rusiji. Primer Constanțe je manj jasen: poročila so navajala, da je bil eksplodirani pomorski dron ukrajinski, Kijev pa je za izgubo nadzora krivil rusko motenje signala (AP). Materialni izvor, pravna odgovornost in politična odgovornost se pri takšnih incidentih ne ujemajo nujno.

Parlament lahko te razlike zapiše v uradni zapisnik in naslednji proračunski spor usmeri k senzorjem, prestreznikom, pristaniščem in odškodninam. Še vedno pa ne more odločiti, kdaj pilot pritisne na sprožilec ali koliko tveganja bo vlada sprejela nad obmejno vasjo. Evropska razprava o dronih se začne v Strasbourgu, ker politika potrebuje prizorišče. Težje odločitve bodo sprejemali v nadzornih sobah, ministrstvih in obalnih mestih.