Meridiam podprl ciprski kabel

Ciper je edina članica EU, katere elektroenergetsko omrežje še ni povezano z evropskim (Evropska komisija). Podmorski kabel s Krete bi to izolacijo končal. Francoski infrastrukturni vlagatelj Meridiam je 5. avgusta podpisal dogovor, po katerem bo postal večinski lastnik družbe Great Sea Interconnector (GSI), ki razvija povezavo (Baird Maritime, Proto Thema). Projekt je s tem dobil resnega finančnega pokrovitelja. Še vedno pa nima zavezujoče odločitve o denarju za gradnjo.

Kaj je kupil Meridiam in kaj še manjka

Meridiam prevzema več kot 50-odstotni delež. ADMIE, neodvisni grški operater prenosnega omrežja, je projekt obvladoval od oktobra 2023, ko ga je prevzel iz prejšnje razvojne strukture. V GSI ostaja manjšinski partner, med razvojem vodi inženirski del, po izgradnji pa naj bi kabel tudi upravljal (Iefimerida). Ločen dogovor s francoskim proizvajalcem kablov Nexans zajema raziskave morskega dna, torej pripravljalna dela, s katerimi inženirji preverijo traso kabla in razmere na dnu (Newsit).

Zaporedje je pomembno. Raziskave morskega dna pridejo pred končno naložbeno odločitev, točko, pri kateri se vlagatelji dejansko zavežejo k financiranju celotne gradnje. Vstop Meridiama projekt pripelje do faze raziskav. Ne pripelje ga še čez prag končne naložbene odločitve.

Finančni pogoji niso razkriti. Baird Maritime je poročal, da podrobnosti posla niso bile objavljene (Baird Maritime). Eden od grških medijev je navajal 250 mio. evrov Meridiamove naložbe, vendar Meridiam tega zneska javno ni potrdil (in.gr). Natančen delež, sestava upravnih organov in višina kapitalske zaveze ostajajo neznani.

Del denarja se že porablja. Kot je To Brief že poročal, je bilo Nexansu do konca leta 2024 plačanih 251,4 mio. evrov, izdelanih pa 160 kilometrov kabla, čeprav polno naročilo za začetek izvedbe po pogodbi v vrednosti približno 1,43 mrd. evrov brez DDV še ni bilo izdano. Nexans se je pogajal tudi o premostitvenem naročilu, ki bi pokrilo obdobje zamude (Capital.gr).

Kdo bo plačal kabel

Za odsek med Kreto in Ciprom se navaja proračun približno 1,9 mrd. evrov (Kathimerini, Evropska komisija). Nepovratna sredstva EU v višini okoli 657 mio. evrov pokrijejo približno tretjino stroškov; prihajajo iz programa Unije za čezmejno energetsko infrastrukturo (EUR-Lex). Preostalih približno 1,24 mrd. evrov mora priti iz treh virov: lastniškega kapitala vlagateljev, bančnih posojil in omrežnin na računih za elektriko.

Razdelitev stroškov najbolj obremenjuje Ciper. Dogovorjena formula Cipru pripisuje 63 odstotkov stroškov kabla, Grčiji pa 37 odstotkov, ciprski regulatorji pa so že odobrili 125 mio. evrov dajatev na računih v času gradnje (Kathimerini). Razlog za naglico ni politična simbolika, temveč zanesljivost oskrbe: Cipru po letu 2029 grozi primanjkljaj električne moči v višini približno 750 MW, ker se bodo starajoče se elektrarne v Dhekelii in Vasiliku umikale iz obratovanja, načrti pa so predvidevali, da bo kabel deloval do leta 2030 (Cyprus Mail).

Povezava z evropskim omrežjem sama po sebi še ne pomeni nižjih računov. Naložbe v omrežje se običajno povrnejo z omrežninami, rednimi postavkami na računih za elektriko, ki jih določajo nacionalni regulatorji. Irski primer iz leta 2026 kaže mehanizem: tamkajšnja odločitev je gospodinjskim računom dodala približno 41 evrov na leto, namenjenih financiranju nadgradenj (The Irish Times). Ciper ima manjši trg elektrike, a mora financirati razmeroma večji kos infrastrukture, zato je strošek na gospodinjstvo lahko višji.

Evropsko računsko sodišče je opozorilo, da čezmejni omrežni projekti v EU pogosto zamujajo tudi takrat, ko so razlogi za gradnjo prepričljivi (Evropsko računsko sodišče). GSI se ujema s tem vzorcem. Sponzorji so pokazali, da se projekt znova premika. Niso pa še objavili dokumentov, ki bi dokazali, da ga je mogoče tudi financirati.