Merz pokopal evropskega lovca za €100 billion

Partnerstvo, ki naj bi dokazalo, da se Evropa lahko oborožuje sama, se je ta teden sesulo. Nemški kancler Friedrich Merz je po devetih letih, približno 4 mrd. evrov porabljenega denarja in brez enega samega letečega prototipa ustavil francosko-nemško-španski program FCAS. Najambicioznejši evropski obrambni projekt je padel, ker se Dassault Aviation in Airbus nista mogla dogovoriti, kdo bo imel vodilno vlogo (aviospace.org, Euronews).

FCAS, Future Combat Air System oziroma prihodnji zračni bojni sistem, se je začel leta 2017. Njegov namen je bil razviti bojno letalo šeste generacije, oborožene drone in »bojni oblak«, ki bi vse skupaj povezal v omreženo bojišče. Ocenjeni strošek v celotni življenjski dobi programa: 100 mrd. evrov. Politična zamisel je bila preprosta: dve največji gospodarstvi EU naj bi razvili lastno orožje brez odvisnosti od Združenih držav. Namesto tega sta skoraj desetletje izgubljali v sporu o patentih, prihodkih in industrijskem nadzoru.

Kako so industrijski interesi potopili strateško vizijo

Prvi mož Dassaulta Éric Trappier je zahteval približno 80-odstotni nadzor in ni hotel deliti občutljivih podatkov z Airbusom, čeprav je prvotni dogovor Franciji, Nemčiji in Španiji priznaval enake, 33-odstotne deleže (Euronews, EFE). Varnostni analitik Frank Sauer je bil neposreden: »Na koncu je Éric Trappier torpediral projekt lovca« (n-tv.de).

Za korporativnim sporom je stala globlja strateška razlika. Francija je potrebovala letalo, ki bi lahko nosilo jedrsko orožje in delovalo z letalonosilke. Nemčija takšnega letala ni potrebovala. To nista bili tehnični podrobnosti, temveč dve različni vojaški doktrini. Merz je smisel projekta problematiziral že februarja, ko je ocenil, da so droni pomembnejši od bojnih letal s posadko. Ko je v začetku junija poskušal še zadnjič govoriti s Trappierjem, pogovor po poročanju ni potekal dobro (Le Grand Continent).

Tri poti tam, kjer bi morala biti ena

Evropa je zdaj dobila prav tisto razdrobljenost, ki naj bi jo njeni obrambni instrumenti preprečili.

Francija bo pod izključnim vodstvom Dassaulta razvijala nadgradnjo Rafale F5 in bojni dron (Dassault Aviation). Nemški Airbus je v nekaj urah predstavil Team Gen 6: skupino osmih podjetij, ki predlagajo novo bojno letalo pod nemškim industrijskim vodstvom, verjetno s švedskim Saabom (Spiegel, Zeit).

Najbolj realna nemška rezerva, vstop v GCAP, britansko-italijansko-japonski program letala šeste generacije, je tudi sama negotova. Prehodna pogodba v višini 686 mio. funtov se izteče 30. junija, London pa še ni objavil načrta obrambnih izdatkov, ki bi omogočil dolgoročno financiranje. BAE Systems je opozoril, da bi morali brez nadaljnje pogodbe prerazporediti več kot 4.000 inženirjev (National Security Journal). Glavna nemška alternativa lastnemu lovcu torej morda ne bo preživela niti poletja.

Kdo plača in komu je lažje skomigniti

Evropska komisija je škodo poskušala zmanjšati. Tiskovni predstavnik Thomas Reignier je vztrajal, da agenda ponovnega oboroževanja »ostaja zelo živa«, pri čemer je kot dokaz navedel SAFE, načrtovani evropski instrument za 150 mrd. evrov obrambnih posojil (El Español). Logika Komisije je, da lahko Bruselj s poceni posojili podjetja potisne v čezmejna partnerstva, ki jih sama ne bi oblikovala. FCAS je pokazal omejitev tega pristopa: denar ni odpravil nezaupanja med Dassaultom in Airbusom, SAFE pa nima mehanizma, ki bi preprečil ponovitev iste dinamike.

Belgijski premier Bart De Wever je razpad označil za »popolno neumnost«, ki jo je povzročila francosko-nemška »aroganca« (n-tv.de). Poljska je novico razumela kot potrditev svoje izbire: njeni prvi F-35 so maja pristali v letalski bazi Łask, kar je za Varšavo dokaz, da nakup ameriškega orožja deluje, evropska gradnja pa ne (rp.pl).

Najbolj nesorazmeren udarec je prejela Španija. Indra, španski nacionalni koordinator programa FCAS, je dan pred uradno objavo na madridski borzi izgubila 4,2 odstotka vrednosti (Cinco Días). Obrambna ministrica Robles je industriji očitala, da je »svoje interese postavila pred evropsko varnost«, čeprav je Španija v program vstopila kot mlajša partnerica z omejenim vplivom na francosko-nemški spor (Europapress).

Preživel je en del programa: bojni oblak, omrežna arhitektura, ki povezuje letala, drone in senzorje. Obe vladi sta potrdili, da se bo delo nadaljevalo, upravljanje pa naj bi določili na francosko-nemškem ministrskem svetu 17. julija (Tagesschau). Pogodb in finančnega okvira za zdaj še ni.

Vzporedni program MGCS, francosko-nemški tank naslednje generacije, ima za sabo svoje desetletje zamud in prav tako nobenega prototipa (Le Grand Continent). Nemčija mora zdaj izbirati med Team Gen 6, poznim vstopom v GCAP ali dodatnimi ameriškimi F-35 kot začasno rešitvijo (Defense News). Nobena od teh poti Evropi ne prinaša lovca šeste generacije pred petdesetimi leti tega stoletja.