Merz financiranje Ukrajine veže na proračun EU

Nemški kancler Friedrich Merz je voditeljem EU sporočil, da dogovora o naslednjem večletnem finančnem okviru (VFO) ne bo, dokler vse članice »brez izjeme« ne bodo pravično prispevale k financiranju Ukrajine v letu 2027 (Financial Times, F.A.Z.). Veta za zdaj ni vložil. Ker pa morajo okvir odobriti vse vlade, njegov pogoj daje Berlinu pogajalski vzvod; prestolnice, ki so zadržane do novega zadolževanja za Ukrajino, se že odzivajo.

Pismo je poslal predsedniku Evropskega sveta Antóniu Costi, ki vodi vrhove voditeljev EU. Na novinarski konferenci 10. novembra je Merz dejal, da je dogovor o financiranju Ukrajine pogoj za sklenitev proračunskega dogovora. Zavrnil je tudi ponovitev sedanjega posojila za Ukrajino, pri katerem sodeluje 24 vlad, tri pa so ostale zunaj (nemška vlada). O prvih odzivih na pismo smo poročali včeraj (To Brief).

Koliko denarja je dejansko na kocki

V igri sta dva finančna vira, ki ju je lahko zamenjati. Prvi že obstaja: posojilo v višini do 90 mrd. evrov za leti 2026 in 2027, določeno v zakonodaji EU (EUR-Lex). Pri njem sodeluje 24 vlad, kar kaže, da lahko EU financira Ukrajino tudi brez soglasja vseh članic (Svet EU).

Drugi vir je predmet spora. Ukrajini po obstoječih načrtih manjka približno 70 mrd. evrov (European Pravda). Ta vrzel je neposredni finančni manko. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je dejal, da EU preučuje možnost prispevka v višini približno 45 mrd. evrov. Evropska komisija, izvršilni organ EU, konkretnih možnosti še ni predstavila.

Naslednji večletni finančni okvir te vrzeli ne bo pokril pravočasno. Sredstva iz namenske rezerve za Ukrajino bodo na voljo šele od leta 2028 (EUR-Lex).

Kdo lahko koga blokira

Za sprejetje naslednjega večletnega finančnega okvira, ki določa zgornje meje porabe EU za obdobje 2028–2034, mora soglašati vsaka vlada (EUR-Lex). Nemčija ga torej lahko zadrži, prav tako katera koli druga članica. Zastoj ne bi ustavil delovanja EU, saj pogodba določa, da se do sprejetja novega okvira uporabljajo omejitve iz zadnjega leta veljavnega okvira.

Slovaški premier Robert Fico je izkoristil to vzajemnost. Merzovo potezo je označil za »izsiljevanje« in dejal, da bo Slovaška blokirala proračun, če ga bo Nemčija blokirala, da bi vse prisilila k sodelovanju pri posojilu za Ukrajino (TASR). Njegova grožnja je odvisna od tega, ali bo Berlin ukrepal prvi; o proračunu pa še ni glasovala nobena od njiju.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je izbral nasprotno pot. Zavrnil je novo posojanje, a dejal, da Bolgarija ne bo ovirala drugih držav, ki bi želele sodelovati (Bulgarian National Radio). Opozoril je na pomoč, ki jo Sofija že zagotavlja z dobavo električne energije in podporo ukrajinskim družinam.

Češka in Madžarska sta med tema skrajnima stališčema. Češki premier Andrej Babiš je podprl dolgoročno podporo EU Ukrajini, nasprotoval pa je temu, da bi bil dogovor o proračunu odvisen od predhodnega dogovora o Ukrajini (češka vlada). Péter Magyar je ob Merzu v Berlinu pristal na humanitarno pomoč, zavrnil pa novo madžarsko zadolževanje ali jamstva (HVG). Niti eden niti drugi nista zagrozila z vetom ali se zavezala k plačilu.

Pomisleki se pojavljajo tudi med podporniki Ukrajine. Namestnik poljskega ministra za evropske zadeve Ignacy Niemczycki je opozoril, da bi povezovanje obeh pogajanj lahko otežilo dogovor (Euronews Polska). Varšava želi zagotoviti financiranje Ukrajine, dvomi pa, da bo zadrževanje proračunskega dogovora to pospešilo.

Costa skuša pogajalska procesa ohraniti ločena. Za 13. november v Dublinu je omogočil širšo razpravo o Ukrajini, podrobne pogovore o financiranju pa preložil na posebni vrh 26. in 27. novembra (Euronews, Svet EU).

Kaj Merz lahko doseže in česa ne

Merz lahko odloži sprejetje naslednjega proračuna, dokler je pripravljen nositi politične stroške, in vse druge prestolnice se tega zavedajo. Ta vzvod pa mu ne omogoča, da bi vsako vlado prisilil k sodelovanju pri posojilu. Zdajšnji dogovor o 90 mrd. evrov kaže, da zakonodaja EU dopušča posojilo skupini držav, druge pa lahko ostanejo zunaj; Merzovo vztrajanje pri sodelovanju vseh članic zato temelji zgolj na političnem pritisku.

Obe strani omejuje še to, da nobena prestolnica ne ve, koliko bi jo stal pravičen delež, dokler Evropska komisija ne predstavi načrta za dodatna sredstva v letu 2027. Prava pogajanja se bodo začela šele tedaj, Merz pa je že določil politično ceno morebitnega umika od dogovora.