Merz proračun EU veže na €70bn za Ukrajino

Nemški kancler Friedrich Merz podporo Nemčije proračunu EU za obdobje 2028–2034 pogojuje s tem, da vse države članice pomagajo financirati Ukrajino, je 9. novembra poročal Financial Times. Pogoj je zapisal v pismu z dne 6. novembra predsedniku Evropskega sveta Antóniu Costi, ki vodi vrhove, na katerih voditelji EU sklepajo dogovore (Rapporteur). Pismo povezuje dve ločeni pogajanji: vrzel v ukrajinskem financiranju za leto 2027 in naslednji sedemletni proračun EU, pri katerem lahko vsaka vlada prepreči dogovor.

Kaj piše v pismu in česa v njem ni

V objavljenih odlomkih Merz poziva k zavezi, da bodo »vsi, brez izjeme« pomagali zapolniti ukrajinsko finančno vrzel za leto 2027 (Rapporteur, Kyiv Independent). To zavezo postavlja kot pogoj za vsa nadaljnja pogajanja, povezana s porabo.

V odlomkih ni ultimatuma, poroča Kyiv Independent, ki je prav tako videl pismo. Grožnja z blokado izhaja iz izjave neimenovanega nemškega uradnika. Ta je za Financial Times povedal, da je podpora vseh držav članic nujna za sklenitev pogajanj o proračunu.

Grožnja ima težo zaradi načina sprejemanja proračuna. Potrebna sta soglasje vlad in privolitev Evropskega parlamenta (člen 312 PDEU). Nemčija lahko odreče soglasje, enako pa lahko stori katera koli od preostalih 26 vlad (vodnik Sveta EU). Costa lahko posreduje pri iskanju kompromisa, ne more pa preglasovati zavrnitve.

Z vetom bi stroške nosil tudi Berlin. Poraba EU se ne bi ustavila, saj pogodba določa, da do sprejetja novega proračuna veljajo omejitve porabe iz prejšnjega (člen 312 PDEU). Zastale pa bi nove prednostne naloge, med njimi sredstva za obrambo in konkurenčnost, ki jih je Nemčija skupaj s še petimi vladami zahtevala ob pozivu k manjšemu skupnemu proračunu (nemška vlada). Berlin torej od partneric zahteva več za Ukrajino, hkrati pa si prizadeva za manjši skupni proračun.

Vrzeli, ki si je še nihče ni razdelil

Dva finančna svežnja je lahko zamenjati. Februarja so se vlade EU dogovorile o stališču glede pravnega okvira za posojilo v višini do 90 milijard evrov za leti 2026 in 2027 (Svet EU). Poleg tega sta Ukrajina in EU ugotovili, da za leto 2027 manjka še približno 70 milijard evrov (Evropska komisija). Objavljeni odlomki ne povedo, koliko naj bi prispevala posamezna država ali kako bi zbrali denar.

Vseh vlad bo težko pridobiti za sodelovanje. Bolgarski premier Rumen Radev je dejal, da njegova država ne more sodelovati v svežnju v višini 70 milijard evrov (bolgarska vlada). Češka, Madžarska in Slovaška so bile izvzete iz finančnih obveznosti pri obstoječem posojilu, Merzova zahteva pa jim nalaga nove.

Proračun že zdaj razdvaja vlade. Države, ki v proračun EU prispevajo več, kot iz njega dobijo, si želijo manjšega proračuna, druge, denimo Portugalska, pa branijo sredstva za regije in kmetijstvo (To Brief). Merzov pogoj dodaja še en spor k pogajanjem, v katerih prvi še ni razrešen.

Tudi zaveznice Ukrajine dvomijo o tej taktiki. Poljski državni sekretar za zunanje zadeve Ignacy Niemczycki je 6. novembra, še preden je pismo prišlo v javnost, opozoril, da bi povezovanje pogajanj o Ukrajini in proračunu lahko otežilo dogovor (Euronews). Merz ne more računati, da bodo vlade, naklonjene Ukrajini, podprle njegov pristop.

Kot način, kako razbremeniti državne proračune, se pogosto omenja zamrznjeno rusko državno premoženje. Belgija pa želi, da druge vlade prevzamejo del tveganja in jamčijo za ta načrt tako, da svojih jamstev pozneje ne bi mogle preklicati (belgijski parlament). Tako se vprašanje znova vrne k denarju držav in k temu, kdo zanj jamči.

Za prihodnja leta predlog proračuna Evropske komisije predvideva rezervo za Ukrajino z zgornjo mejo 88,9 milijarde evrov v cenah iz leta 2025 (predlog uredbe). Sredstva bi bila na voljo od leta 2028, zato ne morejo zapolniti vrzeli za leto 2027. Objavljeni odlomki ne povedo, ali se Merzu zdi ta znesek zadosten za poznejša leta.

Merz je financiranje Ukrajine iz skupnega cilja spremenil v pogoj za dogovor o proračunu. Za njim stoji verodostojna grožnja z vetom, čeprav bi ta zadržala tudi sredstva za prednostne naloge, ki jih zagovarja Berlin. Merz ni povedal, kdo bi plačal koliko. Dokler tega ne določijo, dodatnih 70 milijard evrov (Evropska komisija) ostaja zahteva brez dogovorjene delitve stroškov.