Blokada na Bližnjem vzhodu ogroža nemške avtomobilske tovarne, zaloge maziv kopnijo

Nemške avtomobilske tovarne imajo na proizvodnih linijah sestavljene motorje, karoserije in baterije, vendar vozil ne morejo odpremiti. Manjka sintetično motorno olje. Evropa je 72 odstotkov baznih olj skupine III kupovala v zalivskih rafinerijah, ki so zdaj zaprte ali odrezane od ladijskih poti (Focus). Gre za specializirana maziva, ki jih pred dobavo potrebuje vsak nov avtomobil. Po podatkih Argus Media bi evropske zaloge lahko pošle že v začetku junija (Motorcycles News).

Hormuška ožina je že več kot dva meseca dejansko zaprta. Surova nafta za Nemčijo ni takojšnja težava, saj z Bližnjega vzhoda dobi le šest odstotkov svoje surove nafte (Bundesregierung). Ranljivost je drugje: v rafiniranih in specializiranih proizvodih, od baznih olj za maziva do sečnine za gnojila in žvepla za kemijsko industrijo. Ti ozki trgi nimajo hitrih nadomestkov, njihova logistika pa skoraj v celoti poteka skozi Hormuz. Zato se šok iz proizvodnih hal preliva v stroške gnojil, od tam v cene hrane in nazadnje v odločanje Evropske centralne banke.

Ozka grla, ki zares štejejo

Cena severnomorske nafte brent je 15. maja znašala 109 dolarjev za sod (MarketScreener), približno 45 odstotkov več kot pred krizo. Toda surova nafta ne pokaže celotne izpostavljenosti. Italija iz Zaliva uvozi le deset odstotkov surove nafte, delež rafiniranih proizvodov, ki prihajajo po istih vodah, pa znaša 25 odstotkov (Corriere della Sera, Banca d'Italia). Prav v tej razliki med naftno izpostavljenostjo in izpostavljenostjo rafiniranim proizvodom se kopiči največji pritisk.

Cene sečnine v Evropi so v nekaj tednih poskočile s 380 na 1.000 evrov za tono (Confagricoltura via Open.Online). Na Poljskem tona sečnine zdaj stane toliko kot 3,5 tone pšenice, kar je dvakratnik lanskega razmerja (Agroprofil). Nemški avtomobilski proizvajalci iščejo nadomestne vire maziv; če jih ne najdejo, sledita skrajšan delovni čas in ustavitev proizvodnih linij (Kettner Edelmetalle). Inštitut ifo poroča, da je imelo aprila težave pri nabavi 13,8 odstotka nemških industrijskih podjetij, kar je več kot dvakrat toliko kot januarja (n-tv).

Kdo plača in zakaj ne enako

Skupna inflacija v euroobmočju je aprila dosegla 3,0 odstotka. Poganjale so jo cene energije, ki so bile medletno višje za 10,9 odstotka (Eurostat). Osnovna inflacija, ki izključuje energijo in hrano, ostaja pri 2,2 odstotka. To pomeni, da se šok še ni zares zasidral v plačah in storitvah.

Razlike med državami so velike. Romunija ima več kot desetodstotno inflacijo. Italijanska potrošniška združenja ocenjujejo, da bodo gospodinjstva letos zaradi dražje energije in hrane plačala 926 do 1.225 evrov več (Adnkronos). Na Poljskem je dizelsko gorivo skoraj 60 odstotkov dražje kot lani (Money.pl), gorivo pa zdaj predstavlja 45 do 50 odstotkov operativnih stroškov prevoznih podjetij (Visline). Najbolj prizadete države imajo tri skupne značilnosti: močno odvisnost od uvoženih fosilnih goriv, nizke trošarine na gorivo, zaradi česar se nihanja cen hitro prenesejo na potrošnike, ter šibkejše valute, ki podražijo surovine, obračunane v dolarjih.

Past za ECB

Evropska centralna banka je aprila depozitno obrestno mero ohranila pri 2,00 odstotka, vendar je Christine Lagarde novinarjem povedala, da so o morebitnem zvišanju razpravljali »obsežno« (ECB). Bloombergova anketa zdaj v cene vračunava dve zvišanji po 25 bazičnih točk, junija in septembra (Bloomberg). Predsednik Bundesbanke Joachim Nagel pritiska odkrito: »Nihče ne mara zviševati obrestnih mer, kadar je rast šibka. Toda naš mandat je stabilnost cen« (Finanznachrichten).

Višje obrestne mere nafte ne bodo pocenile. Lahko pa dodatno upočasnijo gospodarstvo, ki je že pod pritiskom. Neugodni scenarij italijanske centralne banke za primer podaljšanja konflikta predvideva 4,5-odstotno inflacijo v euroobmočju in 0,5-odstotni padec gospodarske aktivnosti (Banca d'Italia). Svetovna banka dogajanje opisuje kot »največjo motnjo v zgodovini svetovnega naftnega trga« (World Bank).

FAO opozarja, da se skoki cen gnojil v letinah pokažejo s šest- do devetmesečnim zamikom (Open.Online). Učinek na pšenico in koruzo bo zato viden med avgustom 2026 in februarjem 2027. Fizična infrastruktura ne ponuja hitre rešitve: obvozna naftovodna zmogljivost Združenih arabskih emiratov ne bo povečana pred letom 2027 (CNBC). Evropske 90-dnevne strateške rezerve blažijo udarec, vendar se praznijo, ne polnijo. Kot ugotavlja Chatham House: »Hormuški inflacijski šok se šele začenja« (Chatham House). Če bo ECB junija zvišala obrestne mere, bo s tem pokazala, katero bolečino so evropski odločevalci pripravljeni sprejeti: vztrajnejšo inflacijo ali dodatno zaviranje rasti, naloženo na zunanji dobavni šok.