Črna gora zaprla tri poglavja, Hrvaška zahteva rešitve

Črna gora je 12. oktobra začasno zaprla še tri poglavja pristopnih pogajanj z EU: o ekonomski in denarni politiki, statistiki ter socialni politiki. Zdaj ima začasno zaprtih 21 od 33 odprtih poglavij (Svet EU, Evropska komisija). Hrvaška, sosednja država, katere soglasje je potrebno za vsako zaprtje, je objavila zahteve, ki jih želi izpolnjene pred tem. Javno dostopni podatki ne potrjujejo, da bi Zagreb blokiral katero od poglavij, ki so še odprta.

Poglavje je področje politike, na katerem mora kandidatka dokazati, da lahko uporablja pravila EU. Oznaka »začasno« pomeni, da je dogovor za zdaj sklenjen; EU lahko poglavje znova odpre, dokler ni sklenjen celoten dogovor (Evropska komisija). Premier Milojko Spajić želi preostala poglavja zapreti do konca leta 2026, pristopno pogodbo podpisati leta 2027, članica EU pa naj bi Črna gora postala leta 2028 (črnogorska vlada).

Kaj zahteva Zagreb

Večina hrvaških zahtev se nanaša na vojno v 90. letih. Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve zahteva odškodnino za nekdanje pripornike taborišča Morinj, zaščito spominske plošče na tem kraju, pojasnila o usodi 14 pogrešanih oseb in pregon vojnih zločinov (hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve). Zahteva tudi rešitev premoženjskih zahtevkov hrvaških družin.

Druge zahteve kažejo, kako široko lahko seže seznam dvostranskih vprašanj. Zagreb želi preimenovanje bazena v Kotorju, ki nosi ime Zorana Gopčevića. Zahteva nadaljevanje pogovorov o morski meji in vrnitev šolske ladje Jadran, za katero trdi, da je hrvaška last. V pregledanih virih ni podatka o odločitvi glede lastništva ladje. Zunanji minister Gordan Grlić Radman zavrača izraz »blokada« in pravi, da Hrvaška vztraja pri temeljnih vprašanjih (HRT).

Evropska komisija kot izvršilni organ EU ocenjuje napredek kandidatke in priporoči, kdaj je poglavje pripravljeno za zaprtje. Sama ga ne more zapreti. Po pogajalskem okviru za Črno goro iz leta 2012 se morajo pred tem strinjati vse vlade EU (pogajalski okvir). Hrvaška glasuje tudi ob koncu, saj 49. člen Pogodbe o EU zahteva, da vsaka članica odobri sprejem nove članice in ratificira pristopno pogodbo (EUR-Lex).

Del zahtev se prekriva s tem, kar od Črne gore pričakuje EU. Evropska komisija je v poročilu za leto 2025 ocenila, kako se je država lotila vojnih zločinov v okviru poglavja 23, ki zadeva pravno državo, sodstvo in temeljne pravice (poročilo Komisije). Pogajalski okvir iz leta 2012 zahteva dobre sosedske odnose in mirno reševanje mejnih sporov. O lastništvu ladje ali imenu bazena ne govori (pogajalski okvir).

Poročila o zadržkih, ne potrjene blokade

Najširšo trditev je 24. septembra objavil Euronews: Hrvaška naj bi zadrževala soglasje pri štirih poglavjih, o prometu (14), pravosodju in temeljnih pravicah (23), pravosodju in varnosti (24) ter zunanji politiki (31) (Euronews). Poznejša poročila so sliko zožila. Črnogorski časnik Vijesti je o zadržku pri prometnem poglavju poročal že julija, 9. oktobra pa zapisal, da njegov status ni jasen (Vijesti). Oktobrsko poročilo RTCG o osmih hrvaških zahtevah jih šest povezuje s poglavjem 23, vprašanji ladje in meje pa s poglavjem 31 (RTCG).

Uradni zapisi povedo še manj. Zapis Sveta EU z 12. oktobra navaja zaprta poglavja, prometno poglavje pa je ostalo odprto brez navedbe razloga (Svet EU). Poglavje 24 ima tudi svoje ovire na ravni EU, med drugim uskladitev vizumske politike s pravili Unije (ocena Komisije). Navedeni viri ne potrjujejo, da bi Hrvaška trenutno zadrževala soglasje pri tem poglavju. Dejstvo, da je poglavje še odprto, samo po sebi ni dokaz veta.

Vprašanje zadeva tudi druge kandidatke. Evropska komisija je 6. oktobra predlagala glasovanje s kvalificirano večino, pri katerem posamezna država sama ne more preprečiti odločitve, za odločanje med pristopnimi pogajanji, ne pa za končni sprejem (sporočilo Komisije). Za končno odločitev po 49. členu bi bilo še vedno potrebno soglasje vseh vlad. Tveganje poznajo tudi druge kandidatke. Zahteve Bolgarije do Severne Makedonije so vključili v pogajalski okvir EU za Skopje iz leta 2022, s čimer je dvostranski spor postal pristopni pogoj (OSW).

Zagreb je 12. oktobra soglašal z zaprtjem treh poglavij, tako kot je morala soglašati vsaka vlada EU (Svet EU). Po zadnjih poročilih se njegove zahteve nanašajo predvsem na poglavji 23 in 31 (RTCG). Hrvaška vztraja pri dvostranskih zahtevah in lahko svoj vpliv uveljavi ob vsakem zaprtju poglavja ter pri končnem sprejemu Črne gore. Viri ne potrjujejo, da bi svoj glas uporabila za blokado katerega od še odprtih poglavij.