NATO brez obrambe pred Oreshnikom

Tri obveščevalne službe so 23. maja opozorile, da naj bi Rusija pripravljala izstrelitev Orešnika, rakete, ki je noben v Evropi razmeščen sistem zračne obrambe ne more zanesljivo prestreči. Samo opozorilo razkriva mejo Natove zaščite: izstrelitev je mogoče zaznati, ni pa je mogoče zanesljivo ustaviti. Za vzhodno krilo zavezništva je razlika med varnostnim jamstvom in dejansko sposobnostjo obrambe pred tem razredom raket postala operativno vprašanje.

Zakaj evropska obramba ne deluje

Orešnik je balistična raketa srednjega dosega, torej orožje, ki v nekaj minutah preleti več tisoč kilometrov, in lahko nosi do šest bojnih glav. Te se med letom ločijo in se proti neodvisnim ciljem spustijo s hitrostjo nad Mach 10. Rusija jo je proti Ukrajini uporabila dvakrat, novembra 2024 v Dnipru in januarja 2026 v Lvovu. Po ocenah analitikov izhaja iz opuščenega ruskega mobilnega raketnega sistema, njen doseg pa znaša približno 3.500–5.500 km (CSIS, Army Recognition).

Težava obstoječe obrambe je fizikalna. Pri hitrosti Mach 10 vsaka bojna glava okoli sebe ustvari pregreto plazemsko plast, ki absorbira radarske valove in sledljiv objekt spremeni v nejasen oblak. Računalniki za vodenje ognja ne morejo izračunati prestrezanja tarče, ki je ne morejo natančno locirati. Če šest bojnih glav prispe skoraj hkrati, presežejo zmogljivost baterije, ki bi jih morala prestrezati zaporedno.

Nemški Arrow-3, najnaprednejši evropski sistem za obrambo pred balističnimi raketami, operativen šele od decembra 2025, je zasnovan za prestrezanje bojnih glav zunaj ozračja, preden plazma postane odločilen dejavnik. Vir iz Nata je priznal, da tak sistem simuliranega salvo napada z Orešnikom »verjetno ne bi mogel ustaviti«, ker ni bil nikoli preizkušen proti šestim manevrirnim bojnim glavam, ki prihajajo hkrati.

Opozorilo in evropska vrzel pri zaznavanju

Volodimir Zelenski je grožnjo javno omenil, hkrati pa priznal, da se obveščevalni podatki še preverjajo (Ukrainska Pravda, KVIA/AP). Ameriško veleposlaništvo v Kijevu je izdalo vzporedno opozorilo in prebivalce pozvalo, naj se v 24 urah pripravijo na umik v zaklonišča. Takšno usklajeno razkritje sledi že znanemu vzorcu: ZDA in zaveznice prednapadne obveščevalne podatke uporabljajo za opozarjanje civilistov, pritisk na Moskvo in oblikovanje razlage dogodkov, če do napada pride.

Veriga zaznavanja kaže odvisnost, ki je Evropa še ni odpravila. Ameriški infrardeči senzorji v vesolju balistične izstrelitve zaznajo v nekaj sekundah. Noben evropski satelitski sistem te zmogljivosti ne podvaja. Francija, Združeno kraljestvo in Poljska prispevajo slikovno in signalno obveščevalno podporo, vendar začetni podatki o izstrelitvi še vedno prihajajo skozi ameriške sisteme.

Jedrsko odvračanje kot privzeti odgovor

Ker prestrezanje proti temu orožju odpove, se evropski odgovor premika k jedrskemu odvračanju. Francoska »dissuasion avancée«, razširjeno jedrsko odvračanje, napovedano marca 2026, formalno zajema osem držav, med njimi Nemčijo, Poljsko, Združeno kraljestvo in Švedsko. Gdanski sporazum, ki sta ga Francija in Poljska podpisali aprila 2026, je to logiko konkretiziral: jedrski napad na Varšavo bi lahko sprožil francoski povračilni udarec.

Francoski parlament je do leta 2030 odobril 36 mrd. evrov dodatnih vojaških izdatkov, vendar denar ne gre v nov ščit proti raketam srednjega dosega, temveč v konvencionalne udarne zmogljivosti in taktično obrambo. Edini sistem, ki bi vrzel teoretično lahko zaprl, ameriški THAAD (Terminal High Altitude Area Defense), v Evropi ni razmeščen. Po intenzivni uporabi pri obrambi Izraela naj bi na svetu ostalo približno 200 prestreznikov, njihova obnova pa naj bi trajala od tri do osem let. Evropske alternative, kot je MBDA-jev projekt Aquila, ostajajo v zgodnji razvojni fazi in nimajo potrjenega datuma operativne uporabe.

Oba prejšnja napada z Orešnikom sta prišla v trenutkih diplomatskega pritiska na Moskvo. Tokratno opozorilo sledi Trumpovemu tridnevnemu premirju in njegovemu propadu. Raketa deluje kot sredstvo prisilnega signaliziranja, ki ga Rusija uporabi, kadar želi preoblikovati psihološke pogoje pogajanj. Ukrajinske obveščevalne službe so aprila 2026 ocenile, da ima Rusija od tri do deset raket, proizvodnja pa naj bi se povečevala. Ker je New START, ameriško-ruski sporazum o omejevanju jedrskega orožja, potekel in ga ni nadomestil nov dogovor, ni mehanizma za preverjanje, ali so bojne glave Orešnika konvencionalne ali jedrske. Francoski jedrski dežnik je deklarirani odgovor, vendar njegova verodostojnost v celoti stoji na vprašanju, ali bi Pariz sprejel možnost napada na francosko ozemlje, da bi branil Varšavo.