Sile NATO brez obrambe, ko neznani droni kršijo zračni prostor šestih članic zavezništva

V dveh tednih maja 2026 so droni vstopili v zračni prostor, strmoglavili ali priplavali na območje najmanj šestih članic Nata. Ukrajinski morski dron z eksplozivom je končal v jami v Grčiji. Ruski udarni droni so zadeli cilje 50 kilometrov od slovaške meje. Finska je v 48 urah dvakrat dvignila lovska letala zaradi zvokov neznanih dronov. Evropska zračna obramba, zasnovana predvsem za letala in rakete, ima vrzel, ki je ob sedanji zakonodaji in vojaški doktrini ne more hitro zapreti.

Kaj je pokazala vaja Aurora 26

Najostrejše opozorilo je prišlo iz samega zavezništva. Na vaji Aurora 26 na Gotlandu, ki je potekala od 27. aprila do 13. maja in je vključila približno 18.000 vojakov iz 13 držav, so švedske enote namenoma razporedili brez opreme za obrambo pred droni. Cilj je bil preveriti, kako ranljive so v resnici. Štiriindvajsetletni ukrajinski pilot dronov FPV s klicnim znakom »Tarik« je rezultat povzel brez olepševanja: »Vajo so trikrat ustavili, da bi enote ugotovile, kaj morajo izboljšati, toda če bi šlo zares, bi bili vsi mrtvi« (TV4, Omni).

Vrhovni poveljnik švedske vojske Michael Claesson je bil neposreden: »Vse zahodne vojske se morajo zelo hitro naučiti izvajati operacije z droni in proti njim, najhitrejša pot pa je poslušati Ukrajince« (United24 Media). Ameriški brigadni general Curtis King je vrzel potrdil z besedami: »Tam še nismo« (AviacionLine).

Vaja je razkrila več kot le ranljivost ene meje. Natove kopenske sile nimajo dovolj razvite doktrine, senzorjev in usposobljenih operaterjev za bojišče, na katerem so poceni droni eno glavnih sredstev ubijanja.

Pravni zid na meji

Ruski napadi z droni na Užgorod na zahodu Ukrajine so 13. maja zadeli cilje manj kot 50 kilometrov od slovaškega ozemlja. Slovaška je v odgovor zaprla vse mejne prehode z Ukrajino (Topky.sk).

Napadi so odprli pravno vprašanje, ne le vojaškega. Predsednik Peter Pellegrini je zahteval nujno spremembo zakonodaje, ki bi slovaški vojski omogočila sestrelitev dronov tudi v miru, saj sedanja ureditev tega zunaj razglašenega vojnega stanja ne dovoljuje (TA3). Podobne omejitve imajo številne članice Nata. Romunija je pooblastila za mirnodobno sestrelitev sprejela leta 2025, vendar se zakon v praksi še ni preizkusil, skupnega okvira zavezništva pa ni.

Na Finskem je zvok drona nad Lemijem, približno 30 kilometrov od ruske meje, v noči na 17. maj sprožil helikoptersko iskanje. To se je zgodilo le 48 ur po tem, ko je letališče Helsinki-Vantaa zaradi ločene grožnje z dronom začasno ustavilo promet. V nobenem primeru drona niso našli, finsko obrambno ministrstvo pa je potrdilo »okrepljen nadzor« ob vzhodni meji (Yle).

Grški ribiči so 7. maja v jami pri Lefkadi našli oborožen ukrajinski morski dron tipa Magura z eksplozivom in komunikacijskim sistemom Starlink. Obrambni minister Dendias ga je javno označil za ukrajinskega in od Kijeva zahteval pojasnila. Ukrajina je odgovornost javno zanikala, po poročanju Sky Greece pa naj bi jo po diplomatskih kanalih priznala grškim uradnikom (The Toc, Capital.gr).

Tveganje napačne pripisljivosti

Glavno tveganje za zaostritev je pripisovanje odgovornosti. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je vdore v baltski zračni prostor pripisal »ruskemu elektronskemu bojevanju, ki namerno preusmerja ukrajinske drone« (RBC Ukraine). Razlika med motenjem signala GPS, kar je potrjena ruska zmogljivost in povzroča širše motnje na območju, ter namernim preusmerjanjem dronov proti določenim ciljem na ozemlju Nata je politično odločilna. Prvo pomeni onemogočanje uporabe prostora. Drugo nakazuje sovražno dejanje proti ozemlju zavezništva.

Od te razlike je odvisno, ali bodo vdori dronov ostali pri 4. členu Severnoatlantske pogodbe, ki članici omogoča zahtevo po posvetovanjih, ali se bodo približali 5. členu, klavzuli o kolektivni obrambi. Simulacija raziskovalnega centra CEPA iz aprila 2026 je ugotovila, da bi bila uporaba 5. člena pri hibridnih incidentih z droni politično malo verjetna, posvetovanja po 4. členu pa izvedljiva (CEPA). Latvijska vlada je že padla zaradi neuspešne prestrežitve drona, ki je zadel skladišče goriva v Rezekneju (Defense News).

Romunija in Ukrajina se pogajata o dvostranskem protidronskem ščitu, ki bi vključeval skupno tovarno dronov in prenos ukrajinskega znanja, dogovor pa naj bi dokončali do avgusta (Economica.net). Nova madžarska vlada stranke Tisza je po napadih na Zakarpatje poklicala na zagovor ruskega veleposlanika, česar vlada Viktorja Orbána v štirih letih ni storila (Telex). To so dvostranski odzivi, oblikovani od države do države. Dokler Nato nima skupne protidronske doktrine in pravnega okvira, članice same pišejo pravila za grožnjo, ki meja ne upošteva.