NATO izbral Saab za novo radarsko floto

Zaveznice v Natu se po poročanju Reutersa pripravljajo na zamenjavo zastarele flote letal za zračni nadzor s sistemi švedskega Saaba, s čimer bi se končal Boeingov monopol nad eno najbolj občutljivih skupnih zmogljivosti zavezništva. Reuters je 1. julija ob sklicevanju na štiri vire poročal, da naj bi zaveznice odločitev o prehodu na Saabov GlobalEye objavile na vrhu v Ankari 7. in 8. julija (The Print, GP). Ne Nato ne Saab pogodbe javno še nista potrdila. Če se navedbe potrdijo, bi skupno Natovo nalogo zračnega radarskega nadzora prvič nosil sistem z evropskim industrijskim jedrom, kar bi spremenilo razmerja odvisnosti 32 držav članic pri eni temeljnih vojaških zmogljivosti.

Kako je Boeing izgubil pogodbo

Natova sedanja flota 14 letal E-3A AWACS, dejansko letečih radarskih postaj, ki zaznavajo grožnje daleč zunaj dosega senzorjev na tleh, od začetka osemdesetih let deluje iz Geilenkirchna v zahodni Nemčiji (NATO). Program podaljšanja življenjske dobe jih bo ohranil v zraku približno do leta 2035, vendar so letala že zdavnaj presegla prvotno načrtovano življenjsko dobo.

Razpisna logika se je hitro podrla. Nato je konec leta 2023 izbral Boeingov E-7A Wedgetail, nato pa je Pentagon večkrat poskušal ukiniti lasten program E-7. S tem je izginil ameriški obseg proizvodnje, na katerem je temeljila tudi zavezniška izbira (AeroTime, Straits Times). Brez ameriških naročil, ki bi razpršila razvojne stroške, se ekonomski račun Boeingove možnosti ni več izšel.

GlobalEye, domnevni naslednik, je sistem za zgodnje opozarjanje in nadzor iz zraka: radar dolgega dosega, misijski računalniki in šifrirane podatkovne povezave na letalu poveljnikom, lovskim letalom in enotam zračne obrambe omogočajo skupno sliko zračnega prostora, pomorskih poti in premikov na tleh. Saab navaja, da sistem lahko zaznava nizko leteče grožnje, med njimi manevrirne rakete in brezpilotnike (Saab).

Kdo pridobi in koga skrbi

Države članice isto letalo gledajo skozi različne varnostne in industrijske interese. Nemčija gosti sedanjo bazo AWACS v Geilenkirchnu, kar pomeni delovna mesta, ustaljene poveljniške postopke in vsakodnevni operativni nadzor. Nova platforma odpira vprašanje, ali bo baza ohranila sedanjo vlogo ali pa se bo del namestitve premaknil bliže območjem, kjer naj bi radar zaznaval grožnje (t-online). Poljska in druge vzhodne zaveznice želijo predvsem več opozorilnega časa. Zračni radar, ki lahko spremlja ruske brezpilotnike, dejavnost v Baltskem morju in grožnje iz kaliningrajske eksklave, naslavlja njihovo najbolj neposredno varnostno vrzel (Interia).

Za Švedsko, ki se je Natu pridružila šele marca 2024, bi takšna pogodba pomenila spremembo položaja v zavezništvu: iz nove članice, ki uporablja skupno varnost, bi postala industrijski nosilec ene od osnovnih skupnih zmogljivosti (Saab).

Evropska avtonomija ima omejitve

Del poročanja odločitev opisuje kot evropsko osvobajanje od ameriške opreme. GlobalEye tega ne omogoča v čisti obliki. Sistem povezuje švedski misijski paket s kanadskim letalom Bombardier (Behörden Spiegel). Kanadska povezava ni obrobna: Ottawa je posebej izbrala Saab za svojo floto v poslu, vrednem več kot 5 mrd. kanadskih dolarjev, kar platformi daje drugo oporišče na Natovem trgu in večji proizvodni obseg (Army Recognition). Francija je že naročila dve letali GlobalEye z možnostjo za še dve, zato ima Pariz neposreden interes, da se platforma uveljavi (ABC Nyheter).

Trditev o avtonomiji je zato ožja, kot nakazujejo naslovi. Evropsko voden senzorski sistem, ki ga ne dobavlja Boeing, bi zmanjšal Natovo odvisnost od enega ameriškega dobavitelja pri zračnem nadzoru. Ne bi pa odpravil odvisnosti zavezništva od ameriških sistemov pri letalih za oskrbo z gorivom v zraku, lovcih pete generacije in satelitskih komunikacijah (Army Recognition, Analisidifesa).

Težja vprašanja so pod oznako na trupu letala: kdo nadzoruje posodobitve programske opreme, šifrirane podatkovne povezave, sistem za prepoznavanje prijateljskih in sovražnih enot ter dolgoročne vzdrževalne pogodbe. Dokler Nato ne določi nadzora nad temi plastmi, je izbira Saaba predvsem premik dobavitelja, ne dokaz operativne avtonomije.