NATO krepi obrambo Baltika

Natova misija varovanja zračnega prostora nad Baltikom je 22 let delovala kot mirnodobna rutina. Zavezniška lovska letala v Litvi in Estoniji so vzletela, ko so ruska letala letela brez transponderjev, jih vizualno identificirala in pospremila iz območja. Na Natovem vrhu ta teden je zavezništvo misijo preoblikovalo v misijo zračne obrambe (LRT). Nemški kancler Friedrich Merz je odločitev označil za mejnik, ki ga narekujejo ruske provokacije (Bundesregierung). Toda pomen takšnih premikov se ne meri po besedah v sklepih vrha, temveč po tem, kaj se spremeni v operativni praksi.

Kaj je stara misija zmogla in česa ni

Tri baltske države nimajo svojih lovskih letal. Njihov zračni prostor je zato v celoti odvisen od zavezniških rotacij, ki običajno trajajo štiri mesece. Nato je nalogo teh enot doslej opredeljeval kot varovanje zračnega prostora: zaznati letalo, ga prestreči, vizualno identificirati in pospremiti (NATO). Proti ruskemu vojaškemu letalu tak postopek deluje. Proti nizko letečemu brezpilotnemu letalniku ali prihajajoči manevrirni raketi je vizualna identifikacija prepočasna in pogosto neuporabna.

Zračna obramba v okviru Natovega integriranega sistema zračne in raketne obrambe rešuje zahtevnejši problem: povezati mora poveljniška središča, senzorje, lovska letala in kopenske prestreznike, da lahko zaznajo in po potrebi uničijo brezpilotne letalnike, rakete in letala (NATO IAMD). Razlika med obema modeloma se v praksi meri v sekundah odločanja.

Maja je romunski F-16, ki je bil na baltski rotaciji, v estonskem zračnem prostoru sestrelil brezpilotni letalnik. To je bila prva sestrelitev v okviru misije po več kot dveh desetletjih (Romania Insider, defence-industry.eu). Nekaj dni pozneje so predsedniki vseh treh baltskih držav skupaj zahtevali nadgradnjo v zračno obrambo. Nato ni pojasnil, ali je sestrelitev sledila formalni spremembi pravil ali enkratnemu pooblastilu. Primer je pokazal osnovno napetost: misija, zasnovana za spremljanje letal, se je znašla pred nalogo boja proti dronom.

Od kod bi prišel ukaz

Nekdanji poveljnik estonskih zračnih sil Jaak Tarien je za ERR dejal, da je glavna praktična korist jasnejša mirnodobna poveljniška veriga: kdo grožnjo zazna, kdo jo razvrsti in kdo odredi sestrelitev (ERR). Ta veriga vodi prek CAOC Uedem, Natovega severnega centra za zračne operacije v Nemčiji, ki nadzira zavezniško zračno dejavnost od Arktike do Alp (CAOC Uedem).

V praksi to pomeni naslednje: baltski radarski operater zazna neznani brezpilotni letalnik. Sled se prenese v Uedem. Tam mora častnik presoditi, ali ima stalno pooblastilo za ukaz o uničenju cilja. V starem modelu varovanja zračnega prostora je bil odgovor skoraj vedno enak: pošlji lovca in preveri z očmi. Zračna obramba zahteva hitrejšo odločitev.

Zavezništvo dele te arhitekture že preizkuša. Junija so lovska letala, kopenski prestrezniki in Natov letalski radar skupaj delovali na vajah v baltskem in črnomorskem prostoru (IRIA, defence-industry.eu). Načrtovani Natov nakup letal Saab GlobalEye za zgodnje opozarjanje cilja prav na nizko leteče grožnje, ki jih zemeljski radarji težje zaznajo (GP). Elementi sistema torej obstajajo. Odprto pa ostaja, ali delujejo na podlagi stalnih pooblastil ali še vedno po logiki sprotnega dovoljevanja.

Česa Nato še ni pokazal

Noben od pregledanih virov ni potrdil sprememb, zaradi katerih bi novo poimenovanje dobilo polno težo: novih mirnodobnih pravil delovanja, odprave zahteve po vizualni identifikaciji, stalne kopenske zračne obrambe v baltskih državah ali vnaprej prenesenih pooblastil, po katerih bi lahko častnik v CAOC odredil sestrelitev brez predhodnega klica v nacionalno prestolnico. Tarien je opozoril, da bodo občutljive podrobnosti verjetno ostale tajne. To je razumljivo pri pravilih delovanja. Manj razumljivo je pri vprašanju, ali so prestrezniške baterije dejansko nameščene v Baltiku.

Ruski poleti brezpilotnih letalnikov nad zavezniškim ozemljem preverjajo prav to vrzel. Poročilo IISS jih je opisalo kot izvidovanje z bojnim pritiskom, s katerim Moskva preizkuša, koliko časa Nato potrebuje od zaznave do odločitve o odprtju ognja (Forsal). Poljska obrambna razprava isto težavo vidi z materialne strani: hitrejše odločanje ne pomeni veliko brez baterij, senzorjev in streliva, s katerimi je mogoče odločitev izvesti (Defence24).

Nato je politično nadgradnjo sprejel. Majska romunska sestrelitev je pokazala, da se je stari model že izčrpal. CAOC Uedem in zavezniške vlade, ki zagotavljajo letala in baterije, morajo zdaj pokazati operativni del: razporejene sisteme tam, kjer jih je mogoče videti, stalna pravila tam, kjer so potrebna, in doktrino, ki od pilota ne pričakuje, da bo raketni problem rešil z očmi.