NATO krepi obrambo Baltika

Vrh Nata v Ankari je prinesel eno konkretno operativno spremembo in več političnih zavez, ki bodo vredne toliko, kolikor jih bodo države članice dejansko financirale. Zavezništvo je po 22 letih misijo nadzora zračnega prostora nad Baltikom nadgradilo v misijo zračne obrambe, s čimer poveljniki in piloti dobivajo širša pooblastila za odziv na grožnje iz zraka (ERR, LRT). Zaveznice so Ukrajini za leto 2026 obljubile tudi 70 mrd. evrov vojaške pomoči in določile cilj, da bodo do leta 2035 za obrambo namenjale 5 odstotkov BDP. Nobena od teh zavez pa se ne izvede sama od sebe.

Hitrejše odločanje, ne več letal

Estonija, Latvija in Litva nimajo svojih bojnih letal. Od leta 2004 zaveznice Nata tja rotacijsko pošiljajo lovce, ki nadzorujejo njihov zračni prostor. To je bila mirovna misija, zasnovana predvsem za prepoznavanje ruskih letal brez vključenih transponderjev, prestrezanje in poročanje. Tak model ni bil narejen za brezpilotnike, preizkušanje zračnega prostora in nejasne vdore, pri katerih se razmere lahko zaostrijo v nekaj minutah.

Nadgradnja iz Ankare spreminja predvsem to, kdo lahko odobri ukrepanje in kako hitro. Vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, SACEUR, dobiva širše prenesene pristojnosti. Piloti dobivajo jasnejša pooblastila za uporabo sile. Odločitve bodo zdaj tekle prek Natovega združenega centra za zračne operacije v Uedemu v Nemčiji, namesto skozi počasnejša posvetovanja z nacionalnimi prestolnicami (RMF24). Estonsko letalsko oporišče Ämari se ob litovskem Šiauliaiu dviguje na Natov operativni status, kar pomeni vključitev obeh v stalno poveljniško in logistično mrežo zavezništva, ne več le obravnavo kot začasnih rotacijskih točk.

Hitrejša pooblastila še niso delujoč sistem zračne obrambe. Nekdanji poveljnik estonskih zračnih sil Jaak Tarien je opozoril, da lahko natančne poveljniške verige in pravila delovanja ostanejo tajni, še vedno pa veljajo tudi nacionalne omejitve, torej pravila posameznih držav o tem, kako se smejo uporabljati njihove sile (ERR). Lovci sami ne morejo braniti zračnega prostora. Za to so potrebni slojeviti radarji, kopenski raketni sistemi, strelivo, utrjena oporišča in usposobljene posadke. Vrh tega ni napovedal.

Zaveza o izdatkih, ki jo morajo vlade še plačati

Zaveznice so se dogovorile, da bodo do leta 2035 za obrambo namenjale 5 odstotkov BDP. Od tega naj bi 3,5 odstotka šlo za vojaške zmogljivosti, preostalih 1,5 odstotka pa za z obrambo povezano infrastrukturo: ceste, železnice, pristanišča, skladišča in sposobnost hitrega premika sil čez meje (NATO, Bankier/PAP). Nekatere članice še vedno ne dosegajo niti starega cilja dveh odstotkov (AP). Sklep vrha ne odpira nacionalnih proračunov. Uresničevanje bo odvisno od domačih proračunskih postopkov, volitev in politične volje v 32 prestolnicah.

Podobno nejasnost nosi paket za Ukrajino. Zaveznice so za leto 2026 obljubile približno 70 mrd. evrov, z najmanj primerljivimi ravnmi tudi za leto 2027, čeprav so se nemški viri razlikovali glede tega, ali gre za 70 mrd. evrov na leto ali za 140 mrd. evrov v dveh letih (German Foreign Office, Forbes). Berlin k Natovim regionalnim načrtom sil prispeva fregate in letala Eurofighter, torej dejanska sredstva pod zavezniškim poveljstvom (tagesschau). A orožje, strelivo in usposabljanje še vedno prihajajo prek posameznih vlad. Učinek na bojišču bo odvisen od podpisanih pogodb in proizvodnih zmogljivosti, ne od številk v sklepni izjavi.

Romunski črnomorski pritisk ni uspel v celoti

Romunija, Bolgarija in Turčija so razširile mandat svoje trilateralne misije za boj proti morskim minam, tako da zdaj zajema tudi podmorske kable, plinovode in energetsko infrastrukturo (Agerpres, DW). Sem spadajo tudi vode okoli romunskega plinskega polja Neptun Deep, največjega odkritja zemeljskega plina v Črnem morju v zadnjih desetletjih in možnega stebra evropske energetske diverzifikacije stran od ruskih dobav. Razširjeni mandat je dejanski operativni premik. Toda Bukarešti ni uspelo, da bi Črno morje v sklepni izjavi dobilo status posebne strateške prednostne naloge. Končno besedilo se je osredotočilo na 5. člen, Natovo jamstvo kolektivne obrambe, po katerem se napad na eno zaveznico obravnava kot napad na vse, in na splošno podporo vzhodnemu krilu. Črno morje je tako ostalo manj izpostavljeno kot baltska zračna obramba (Digi24).

Ankara je izboljšala nekatere dele Natovega operativnega sistema. Ni pa pokazala, da so zaveznice že zagotovile opremo, strelivo in politična dovoljenja, ki bi temu sistemu omogočili delovanje pod pritiskom. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je Natov model sil opisal kot »orodje za načrtovanje« (NATO). Vzhodno krilo potrebuje, da se iz načrta spremeni v dobavni razpored.