Nausėda odpira jedrsko vprašanje

137. člen litovske ustave ureja dve občutljivi vprašanji: prepoveduje orožje za množično uničevanje na litovskem ozemlju in tuje vojaške baze. Predsednik Gitanas Nausėda želi člen v celoti črtati. Po srečanju z vodji parlamentarnih skupin 2. julija je dejal, da se skoraj vsi strinjajo, da je določba zastarela. Njegov predlog ni popravek člena, temveč njegova odprava.

Sprememba litovske ustave zahteva dve ločeni glasovanji v Seimasu, litovskem parlamentu. Vsakič mora predlog podpreti najmanj 94 od 141 poslancev, med glasovanjema pa morajo miniti vsaj trije meseci. Vladna koalicija ima 75 sedežev. Načelno soglasje vodij poslanskih skupin je eno; dvakrat zagotoviti ustavno večino je precej zahtevnejše.

Določba, o kateri se govori manj

Večina razprav se osredotoča na prepoved jedrskega orožja. Toda 137. člen prepoveduje tudi tuje vojaške baze, Litva pa že zdaj gosti pomembne zavezniške sile. Nemčija namerava do konca leta 2027 tam namestiti brigado s približno 5.000 vojaki. Nedavne Natove vaje so na litovsko ozemlje pripeljale še več tisoč vojakov.

Člen je bil sprejet leta 1992, ko je Litva želela zagotoviti odhod sovjetskih sil. Besedilo se odtlej ni spremenilo, praksa pa se je. Javne pravne razlage, ki bi jasno pojasnila, ali rotacijske zavezniške namestitve pomenijo nekaj drugega kot stalne »tuje vojaške baze«, ni. Prav tako ni jasno, ali je praksa preprosto prehitela ustavno besedilo. Črtanje 137. člena bi to nejasnost odpravilo, vendar litovski voditelji doslej niso javno dokazovali, da jim sedanja dikcija povzroča operativne težave.

Pravni manevrski prostor, ne jedrsko orožje

Vršilec dolžnosti obrambnega ministra Robertas Kaunas je odpravo člena predstavil kot način, da Litva lahko uporabi celoten nabor Natovih zmogljivosti. Nausėda je dejal, da ni neposrednih načrtov za skladiščenje jedrskega orožja in da bi Litva ostala zavezana Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja, globalnemu sporazumu, ki posedovanje jedrskega orožja priznava petim državam (Internazionale/Reuters).

Črtanje ustavne določbe odstrani eno zaporo. Druge ostanejo. Natova jedrska delitev temelji na ameriškem nadzoru nad orožjem, letalih z dvojno zmogljivostjo, usposobljenih posadkah in načrtovanju na ravni zavezništva. Takšno ureditev trenutno gosti le majhno število zahodnoevropskih držav. Premik orožja proti vzhodu bi zahteval utrjena skladišča, nadgradnjo oporišč, ameriško certificiranje letalskih posadk za ravnanje z jedrskim strelivom in verigo poveljevanja, ki določa odobritev uporabe. Takšna infrastruktura nastaja več let. Preverjene odločitve ZDA ali Nata o namestitvi jedrskega orožja v Litvi ni bilo (CNBC).

Litva ni edina, ki odpira to vprašanje

Finska je svojo prepoved jedrskega orožja odpravila 17. junija s parlamentarnim glasovanjem 125 proti 61. Finski predstavniki so poudarili, da v mirnem času ni načrtov za namestitev jedrskega orožja. Toda parlamentarna razprava je pokazala dejanska razhajanja glede vprašanja, ali odprava pravnih omejitev krepi odvračanje ali pa izzove protiukrepe, ne da bi ustvarila uporabno vojaško zmogljivost.

Vodja poljskega urada za nacionalno varnost je dejal, da je vstop v jedrsko delitev realna možnost, pogovori z Washingtonom pa naj bi bili načrtovani. Rzeczpospolita je litovsko pobudo umestila v širše prizadevanje vzhodnega krila Nata za enakovreden status pri odvračanju. Toda širitev jedrske delitve bi zahtevala odločitve Natove skupine za jedrsko načrtovanje, zavezniškega telesa, v katerem se obravnava jedrska drža, ne zgolj sprememb nacionalne zakonodaje.

Argument litovskih voditeljev je razumljiv: država na Natovi prvi črti si pred krizo ne želi z ustavo zapreti zavezniških možnosti. Protiargument je prav tako konkreten: pravna upravičenost brez infrastrukture, letal, usposobljenih posadk in ameriške odločitve o namestitvi je politični signal, ne vojaška zmogljivost. Ali bo odprava člena spremenila Natovo držo ali le litovski pravni besednjak, bo odvisno od glasovanj v Vilni in odločitev, ki jih nobena zavezniška prestolnica še ni javno objavila.