Nikozija pogojuje turški €150bn sklad

Odprava vizumov, posodobitev trgovinskega režima, sodelovanje pri migracijah, dostop do 150 mrd. evrov vrednega obrambnega sklada: Evropska unija ima pri Turčiji več vzvodov. Ciper želi, da bi bil vsak od njih vezan na napredek pri ponovni združitvi otoka. Ta zahteva je konec tedna prišla v Bruselj, kamor je prispela posebna odposlanka OZN za Ciper Maria Angela Holguin, da bi preverila, kaj je EU pripravljena vključiti v pogajalski paket (Cyprus Mail, Philenews).

Holguin je tri tedne potovala med Nikozijo, Ankaro in Atenami ter pripravljala morebitno konferenco v formatu »pet plus ena«: obe ciprski skupnosti, Grčija, Turčija in Združeno kraljestvo, ob predsedovanju generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa. Pogajalski okvir vodi OZN. Toda spodbude, ki bi lahko premaknile Turčijo, so v Bruslju, zato se med državami članicami odpira spor, ali jih povezati s ciprskim vprašanjem.

Kaj lahko Bruselj zadrži

Vzvodi EU do Turčije spadajo v štiri sklope. Prvi je trgovina: posodobitev carinske unije, ki ureja blagovno menjavo brez carin. Drugi so potovanja: vizumska liberalizacija za turške državljane, ki po letih neizpolnjenih meril ostaja nedokončana (European Commission). Tretji so migracije, kjer EU potrebuje globlje sodelovanje pri upravljanju begunskih tokov. Četrti je obramba: možen dostop do instrumenta SAFE, novega mehanizma EU za obrambne naložbe, podprtega z do 150 mrd. evrov posojil, ki ga je Svet EU sprejel maja 2025 (Council of the EU). Države zunaj EU lahko do SAFE dostopajo le s soglasjem Sveta, kar pomeni, da lahko ugovarja vsaka članica.

V turškem že dolgo blokiranem pristopnem procesu ostaja zamrznjenih osem poglavij, torej korakov, ki jih mora kandidatka opraviti pred vstopom v EU, dokler Ankara carinskega sporazuma ne razširi tudi na Ciper (European Commission). Pogoji za zadržanje ugodnosti že obstajajo. Politično vprašanje je, kdo jih bo pripravljen uporabiti.

Nikozija pritiska na vzvod

Ciprski predsednik Nikos Christodoulides je junij izkoristil za ta pritisk. Sestal se je s predsednikom Evropskega sveta Antóniem Costo in zagovarjal vlogo EU v procesu, ki ga vodi OZN. Zunanji minister Constantinos Kombos je po poročanju Proto Thema govoril o zavestni »povezavi« med dosjeji EU-Turčija in potjo do dogovora o Cipru.

Pravna podlaga obstaja. Voditelji EU so aprila 2024 sklenili, da mora biti sodelovanje s Turčijo »postopno, sorazmerno in reverzibilno« (European Council). Ta formula vsaki državi članici omogoča, da upočasni posamezen turški dosje z argumentom, da pogoji niso izpolnjeni. Ciper namerava to možnost uporabiti.

Francija je položaj Nikozije okrepila z obrambnim sporazumom s Ciprom v začetku junija, ki poglablja francoski vojaški dostop v vzhodnem Sredozemlju. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je dogovoru javno nasprotoval (Arab News). Pariz Ciper obravnava kot varnostnega partnerja; Nikozija želi to partnerstvo prevesti v politično težo v Bruslju.

Prestolnice, ki potrebujejo Ankaro

Vse vlade ne želijo, da bi se evropske ugodnosti za Turčijo vezale na ciprski dosje. Nemčija potrebuje Ankaro pri upravljanju migracij, usklajevanju znotraj Nata in stabilnosti Bližnjega vzhoda (Bundesregierung). Berlin Turčijo kritizira zaradi mednarodnega prava, vendar nasprotuje splošni zamrznitvi sodelovanja (taz). Italija ima v Sredozemlju energetske in varnostne interese, zaradi katerih Turčija ostaja pomembna, zato ne želi, da bi vsak dosje EU-Turčija postal talec pogajanj o združitvi.

Razkol je strukturne narave: države, ki najbolj podpirajo ciprsko pogojevanje, niso tiste, ki bi največ izgubile ob slabšem sodelovanju s Turčijo.

Turški odgovor: brez premika

Javno stališče Ankare je v nasprotju z izhodiščem OZN, po katerem naj bi rešitev temeljila na bizonalni, bikomunalni federaciji, torej na dveh skupnostih v eni državi. Turško obrambno ministrstvo vztraja, da je izvedljiva le rešitev z dvema državama (Proto Thema). Turško zunanje ministrstvo poskuse obida pravic ciprskih Turkov označuje za »nesprejemljive« (Hürriyet Daily News). Ko je Turčija Ciper izključila s pripravljalnih srečanj za podnebno konferenco COP31, so ministri EU Ankaro okarali, kar je pokazalo, da spor o priznanju vpliva na skoraj vsak dvostranski dosje (Internazionale/Reuters).

Ankara doslej ni verodostojno povedala, katero evropsko ugodnost bi bila pripravljena zamenjati za premik pri združitvi Cipra.

Ciper bo pozneje letos prevzel rotirajoče predsedovanje Svetu EU, kar bo Nikoziji dalo nadzor nad dnevnimi redi pri obrambi, migracijah in južnem sosedstvu. Dnevni red je pomemben, ker predsedujoča država določa, o čem in kdaj se razpravlja. Ne more pa izsiliti glasovanj ali preglasiti drugih vlad. Varnostni svet OZN bo o Cipru razpravljal 16. julija (Cyprus Mail). Holguin se na otok vrača v začetku julija.

OZN vodi pogajalsko mizo. EU ima spodbude, ki jo obkrožajo. Ciper poskuša oboje povezati, vendar bo povezava zdržala le, če bo Ankara ocenila, da je evropski paket vreden politične cene.