Devet držav zahteva mejno razbremenitev

Ko je Evropska unija uvedla digitalni sistem za nadzor zunanjih schengenskih meja, je veljalo pričakovanje, da bodo imele največ težav novejše članice schengenskega območja. Devet mesecev pozneje je slika obrnjena. Hrvaška, ki se je schengenskemu območju brez notranjih mejnih kontrol pridružila šele leta 2023, pravi, da sistem vstopa/izstopa (EES) na njenih mejah deluje brez večjih zapletov. Za nujno razbremenitev Bruselj prosijo Belgija, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Malta, Nizozemska in Portugalska ter Švica (Euronews, Travel Tomorrow).

EES je žige v potnih listih nadomestil z elektronskimi zapisi za vsakega potnika iz tretje države, ki vstopi v schengensko območje ali ga zapusti. Ob prvi registraciji mejni policisti zajamejo podobo obraza in prstne odtise (uredba o EES). Sistem deluje od oktobra 2025. Pravila je določila zakonodaja EU, skupno podatkovno zbirko je vzpostavila in jo upravlja evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov eu-LISA, dejanske kontrole na letališčih, v pristaniščih in na kopenskih prehodih pa izvajajo nacionalni mejni organi. Ta delitev odgovornosti med zakonodajo, tehnologijo in izvedbo pojasni večino današnjih težav.

Pet ur pred mejno kontrolo

Prva biometrična registracija po francoskih operativnih ocenah traja približno od 60 do 90 sekund na potnika (Le Monde). V poletnih konicah se te sekunde hitro spremenijo v zamude celotnih letalskih valov. Na francoskih letališčih so poročali o čakanju do pet ur in zamujenih povezavah (Ouest-France). Na letališču Berlin Brandenburg so potniki iz držav zunaj EU po besedah izvršne direktorice Alette von Massenbach čakali do dve uri (Berliner Zeitung). Podoben pritisk občutijo grška otoška letališča, kjer je veliko britanskih turistov (The Guardian).

Javnih, primerljivih podatkov o čakalnih dobah, delovanju registracijskih kioskov ali stopnji napak pri biometrični registraciji po schengenskih mejnih točkah ni. Zato tako uradna razlaga o »začetnih težavah« kot trditve, da sistem odpoveduje povsod, za zdaj temeljijo predvsem na posameznih primerih, ne na celoviti evidenci.

Kaj zahteva devet držav

Devet držav ne zahteva odprave EES. Njihova zahteva je ožja: podaljšanje prehodnega obdobja, ki ga je Evropska komisija odobrila ob začetku delovanja sistema in ki mejnim policistom v izjemnih zastojih omogoča, da začasno opustijo zajem biometričnih podatkov, vstopi in izstopi pa se še vedno elektronsko zabeležijo. To prehodno obdobje se izteče 6. septembra (Connexion).

Komisija splošno zamrznitev zavrača. Po njenem mnenju zamude izvirajo predvsem iz pomanjkanja osebja v državah članicah, ne iz napake v zasnovi skupnega sistema (CNN Greece). To razlago podpira tudi hrvaški notranji minister Davor Božinović, ki pravi, da se je Hrvaška ustrezno pripravila in da večjih težav nima. Za državo, ki je bila leta pod schengenskim drobnogledom starejših članic zaradi vprašanj o sposobnosti varovanja zunanje meje, je sporočilo jasno: sistem deluje tam, kjer so vlade pravočasno opravile priprave.

Najostrejša kritika prihaja z druge strani. Izvršni direktor Fraport Greece Alexander Zinell je EES označil za sistemsko zgrešen in pozval k celoviti prenovi, med drugim k registraciji pred potovanjem namesto ob okencu mejne kontrole (The Guardian, Newsbeast). Grška letališča hkrati trpijo zaradi pomanjkanja usposobljenih mejnih policistov, kar ni posledica EES, je pa sistem to slabost precej ostro razkril (Dnews).

Kaj bo odločil september

Rok 6. septembra Komisijo sili v odločitev. Če se prehodno obdobje izteče brez podaljšanja, bodo morale vse zunanje schengenske mejne točke tudi v največjih konicah izvajati polno biometrično registracijo. Če ga Komisija podaljša, bo zajem biometričnih podatkov v praksi postal pogojen z obremenitvijo mejne točke. To bi oslabilo osrednje zagotovilo, zaradi katerega je bil EES vzpostavljen: preverljive evidence vstopov in izstopov za vsakega potnika iz tretje države. Motnje so po vsej verjetnosti že prispevale k zamiku ETIAS, ločenega sistema predhodne odobritve potovanj, v leto 2027, čeprav uradni časovni načrt EU še vedno govori o koncu leta 2026 (travel-europe.europa.eu, Euronews).

Pravna podlaga za EES je trdna, varnostna logika pa razumljiva. Politična vzdržnost schengenskega območja brez notranjih mej je odvisna od tega, ali se zunanja meja upravlja dosledno. Toda EU je zapisala eno skupno pravilo, izvedbo pa prepustila 29 različnim letališčem, pristaniščem in kopenskim mejnim točkam z zelo različno zmogljivostjo. Ista uredba tako ustvarja tekoče kontrole v Zagrebu in peturne vrste v Parizu. Prav na to razliko v izvedbeni sposobnosti bo morala Komisija zdaj odgovoriti.