Devet držav brani mejne kontrole

Evropska komisija je 2. junija devet vlad pozvala, naj začnejo odpravljati kontrole na notranjih mejah schengenskega območja, torej prostora brez redne mejne kontrole, ki zajema 29 evropskih držav in 450 milijonov ljudi. Nemčija, Francija, Avstrija, Italija, Nizozemska, Danska, Norveška, Slovenija in Švedska še vedno izvajajo kontrole, ki naj bi bile začasne. Nekatere trajajo že več kot desetletje.

Komisija ima pravno orodje za prisilno uveljavitev pravil. 258. člen Pogodbe o delovanju EU, ki ji omogoča tožbo proti državi članici zaradi kršitve prava EU, daje prav to možnost. Pri mejnih kontrolah ga še ni uporabila. Namesto tega je izdala nezavezujoča mnenja (European Commission, Mirage News) in priporočila »postopno odpravo«.

Začasne kontrole, stalne kontrolne točke

Francija je svoje »začasne« kontrole po terorističnih napadih novembra 2015 podaljšala 24-krat. Avstrija meje z Madžarsko in Slovenijo neprekinjeno nadzoruje od leta 2015. Nemčija je septembra 2024 nadzor, ki ga je dolgo izvajala na meji z Avstrijo, razširila na vseh devet kopenskih meja.

25. člen Zakonika o schengenskih mejah začasne kontrole dopušča največ šest mesecev za posamezno grožnjo. Sodišče EU je aprila 2022 odločilo, da je ta zgornja meja zavezujoča. Vlade jo obidejo tako, da vsako podaljšanje označijo kot odziv na »novo« grožnjo: v enem ciklu migracije, v drugem terorizem, nato ruska sabotaža. Francoski Conseil d’État, najvišje upravno sodišče, je marca 2025 tak pristop potrdil, ko je podaljšanje iz oktobra 2024 obravnaval kot novo uvedbo kontrol, s čimer se je rok začel znova.

Reforma schengenskega zakonika iz leta 2024 naj bi pravila zaostrila. V praksi jih je razrahljala: najdaljše dovoljeno trajanje je podaljšala z dveh na tri leta in dodala nove razloge za utemeljitev kontrol. Kar so sodišča začela omejevati kot nezakonito, je reforma znova premaknila v območje dopustnega.

Devet prestolnic, en odgovor

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je priporočilo odločno zavrnil in napovedal novo šestmesečno podaljšanje. Italijanska Liga je sporočila, da »o tem, koga preverjamo na svojih mejah, odločamo mi, ne Bruselj«. Avstrijski voditelj FPÖ Herbert Kickl, ki je politično platformo zgradil okoli gesla »trdnjava Avstrija«, ni nakazal umika.

Delna izjema je Nizozemska. Do jeseni 2026 namerava stalne kontrolne točke nadomestiti z mobilnimi patruljami, kar pomeni premik k nadzoru na podlagi tveganja. Takšen pristop Komisija šteje za sprejemljivejši.

Cena političnega gledališča: 70 milijard evrov

Strošek je ekonomski, korist pa politična. Notranje schengenske meje vsak dan prečka 3,5 milijona ljudi. 1,9 milijona jih redno dela čez mejo. Župan Nijmegna Hubert Bruls pravi, da kontrole »škodujejo odnosom med državama«, dnevnim migrantom pa vsak dan jemljejo čas in denar. Študija Centre for Economic Policy Research ocenjuje, da kontrole trgovino EU z blagom in storitvami zmanjšujejo za 1,3 odstotka, kar ustreza 70 mrd. evrov izgubljenega letnega obsega.

Raziskovalec migracij Gerald Knaus nemške kontrole označuje za »simbolno politiko, ki jo je nekoč zahtevala samo AfD«. V Franciji je pravosodni minister Gérald Darmanin predlagal triletni moratorij na priseljevanje, kar mnogi razumejo kot pozicioniranje pred predsedniškimi volitvami leta 2027. Vlade ohranjajo kontrole, ki jih sodišča in ekonomisti postavljajo pod vprašaj, ker ima njihova odprava politično ceno.

Nemško sodišče v Koblenzu je maja 2026 odločilo, da kontrole na meji z Luksemburgom kršijo schengenski zakonik. Nemčija se je pritožila in jih kljub temu podaljšala. JEF Luxembourg, luksemburška veja Mladih evropskih federalistov, je vlado pozval, naj Nemčijo po 259. členu, redko uporabljenem mehanizmu za tožbo ene države članice proti drugi, pripelje pred Sodišče EU. Nobena vlada tega ni storila. Komisija ne uporablja svojih izvršilnih pooblastil. Nacionalna sodišča izdajajo sodbe, ki jih naslednje šestmesečno podaljšanje v praksi obide. Schengen, zasnovan kot zavezujoč pravni okvir, vse bolj deluje kot prostovoljni dogovor, ki velja tam, kjer ga dopuščajo volilne spodbude.