Nokia vstopa v vojaško verigo

Finsko poročilo trdi, da Nokijina tehnologija 5G že upravlja ukrajinske vojaške drone globoko za ruskimi linijami. Te konkretne navedbe ni javno potrdil nihče: ne Nokia, ne Nato, ne Pentagon. A smer, na katero opozarja, je dobro dokumentirana v več državah in napreduje hitreje, kot jo evropske institucije zmorejo urediti s pravili. Civilna telekomunikacijska omrežja postajajo del vojaške infrastrukture, odprto pa ostaja, kdo jim poveljuje, kdo jih lahko izklopi, kdo jih sme izvažati in kdo odgovarja, ko odpovejo.

Od baznih postaj do verig ciljanja

Nokia zahodnim oboroženim silam že odkrito ponuja vojaško prilagojena bojiščna omrežja (Yahoo Finance). Partnerstvo z Lockheed Martinom je usmerjeno v ameriško vojsko in zaveznice ZDA, pri čemer ponudba 5G temelji na odprtih arhitekturnih standardih Pentagona (Data Center Dynamics). Ameriško ministrstvo za obrambo 5G že od strategije iz leta 2020 obravnava kot prednostno tehnologijo za posodobitev poveljevanja, logistike in razpršenih operacij.

Nato koncept že preizkuša na terenu. Španija v Lešťu na Slovaškem v okviru Pilotnega projekta 5 postavlja prvo taktično omrežje 5G zavezništva, ki v realnem operativnem okolju povezuje drone, senzorje, robote in sisteme za obrambo pred droni (Data Center Dynamics). Nemčija, Francija in Nizozemska gradijo svoje različice: Deutsche Telekom povezuje stebre mobilnega omrežja z obrambo pred droni (finanzen.net), Francija razvija orožje proti poceni napadalnim dronom (Le Monde), Nizozemska pa želi, da bi v petih letih več kot polovico vojaških nalog opravljali brezposadni sistemi (Tweakers).

Po zahodni Evropi civilna povezljivost potiho postaja obrambna infrastruktura.

Kjer droni že prečkajo meje

Poljska in Romunija isti tehnološki premik razumeta skozi varnostno, ne industrijsko logiko. Poljski obrambni minister je morebitne prenose lovcev MiG-29 Ukrajini javno povezal z dostopom do ukrajinskega znanja o dronih, s čimer bojne izkušnje postajajo pogajalski kapital (Wiadomości WP). Poljska državna obrambna skupina PGZ je z ukrajinskim podjetjem TAF Industries podpisala dogovor o sodelovanju pri proizvodnji dronov in sistemov za obrambo pred njimi (PAP Mediaroom).

Romunija kaže, kaj se zgodi, ko odpovejo povezave za upravljanje dronov. Po podatkih romunskega ministrstva za obrambo je bilo od začetka ruske invazije polnega obsega približno 50 primerov, povezanih z droni ali njihovimi ostanki na romunskem ozemlju (Agerpres). Potem ko je ukrajinski pomorski dron eksplodiral v pristanišču Constanța, je Romunija zahtevala vnaprej programirano samouničenje dronov, ki vstopijo v njene teritorialne vode (Ziare.com). Prebivalci Tulcee so prejeli nujna opozorila o možnosti padanja razbitin (Libertatea).

Za države ob fronti vprašanje, kdo nadzoruje komunikacijsko povezavo z dronom, ni podrobnost javnega naročila, temveč vprašanje javne varnosti.

Kdo nosi tveganje?

Prehoda ne ureja ena sama institucija. Uredba EU o blagu z dvojno rabo, Uredba 2021/821, določa okvir za izvoz blaga in tehnologij, ki se lahko uporabljajo civilno in vojaško, vendar dovoljenja izdajajo in pravila izvajajo nacionalni organi (EUR-Lex). Nato preizkuša bojiščna omrežja in določa zahteve za interoperabilnost, ne sprejema pa izvozne zakonodaje. EU financira drone in tehnologije z dvojno rabo za Ukrajino (Airforce Technology), medtem ko poveljevanje na bojišču ostaja v rokah posameznih držav oziroma Ukrajine. Francoski IFRI opozarja, da Evropa še vedno ne zna zgraditi in nadzorovati dovolj teh tehnologij sama (IFRI).

Vprašanje odgovornosti zato ostaja odprto: ko komunikacijski sistem civilnega izvora postane del vojaške verige ciljanja ali ko dron zaradi prekinjene povezave za upravljanje zaide čez mejo Nata, kdo odgovarja? Telekomunikacijski ponudnik? Vojaški operater? Država, ki je izdala izvozno dovoljenje? Ukrajina evropsko civilno povezljivost kot vojaško infrastrukturo preizkuša hitreje, kot znajo institucije iz teh izkušenj narediti pravila. Tehnologija se premika. Upravljanje zaostaja.