Prvo sojenje za Nord Stream brez razkritja naročnikov

V sredo, 14. oktobra, se bo v Hamburgu začelo prvo sojenje obtožencu, ki naj bi sodeloval pri sabotaži plinovodov Nord Stream leta 2022 (hamburško sodišče, dpa po poročanju Die Zeit). Ukrajinskemu vojaškemu častniku Serhiju K. očitajo vojno hudodelstvo. Sodniki lahko odločijo o njegovi krivdi, ne da bi ugotovili, kdo mu je ukazal napad, če mu ga je sploh kdo.

Kaj trdi tožilstvo

Nemško zvezno tožilstvo trdi, da je K. pomagal voditi skupino, ki je z najeto jahto odplula z nemškega otoka Rügen. Po obtožnici naj bi člani skupine namestili eksplozivna sredstva s časovnim vžigom na plinovoda blizu Bornholma, preden sta 26. septembra 2022 eksplodirala (Zvezno vrhovno sodišče).

Tožilstvo trdi tudi, da je deloval v imenu ukrajinskih državnih organov. V javnem obvestilu ne navede ne ministrstva ne uradnika (zvezno tožilstvo).

Javno priznanje ni znano, zadeva pa temelji predvsem na podatkih o potovanjih. Ko je nemško Zvezno vrhovno sodišče decembra 2025 odločilo, da K. ostane v priporu, je navedlo evidenco poljske mejne policije, potni list z lažnim imenom in njegovo fotografijo ter izvedensko primerjavo posnetkov (odločba).

Njegovi odvetniki oporekajo, da ti podatki dokazujejo njegovo navzočnost na morju. ZDF poroča, da ga z jahto ne povezuje noben prstni odtis ali vzorec DNK, eden od odvetnikov pa navaja K.-jevo trditev, da je bil takrat v Ukrajini (ZDF).

Ali so bile cevi dopusten cilj

Obramba ima še argument, ki zadeva bistvo obtožbe. Po vojnem pravu je napad na civilni objekt, ki nima vojaške vloge, lahko vojno hudodelstvo, napad na vojaški cilj pa ne nujno. Obtožba proti K. lahko obstane le, če Nord Stream šteje za civilni objekt.

Odvetniki zato sprašujejo, ali bi bila plinovoda, ki sta Rusiji med invazijo prinašala prihodek, lahko zakonit cilj. Zvezno vrhovno sodišče je ta argument zavrnilo ob odločanju o priporu. Presodilo je, da plinovodov ni mogoče šteti za vojaška cilja zgolj zato, ker je Rusija z njimi posredno služila (Zvezno vrhovno sodišče).

Na kaj sodba ne bo odgovorila

Hamburško sodišče sodi K.-ju, ne Ukrajini. 30. septembra je zavrnilo zahtevo upravljavcev plinovodov, da se postopku pridružijo kot stranski tožniki, torej kot zasebne stranke z lastnimi procesnimi pravicami ob tožilstvu. Pojasnilo je, da sojenje obravnava ravnanje in krivdo obtoženca, njegov namen pa ni priprava morebitnih ruskih odškodninskih zahtevkov proti Ukrajini (hamburško sodišče).

V dokaznem gradivu se lahko kljub temu pojavijo namigi o tem, kdo je ukazal napad. Novinarji, ki so pregledali obtožnico, omenjajo prestrežene klice K. iz pripora v Italiji. V njih naj bi namignil, da ni deloval sam, in dejal, da ga je Kijev pustil na cedilu (preiskava pod vodstvom ARD).

Ukrajinsko javno stališče ne pomeni kategoričnega zanikanja. Ukrajinski generalni tožilec je 9. julija povedal, da v ukrajinski preiskavi niso našli dejstev, ki bi kazala na vpletenost države, in predlagal skupno preiskavo z Nemčijo (Reuters).

Eksplozije niso prekinile dobave plina v Evropo, saj se je dobava po plinovodu Nord Stream 1 ustavila že v začetku septembra 2022 (nemška Zvezna agencija za omrežja). Za Evropo je primer pomemben predvsem zaradi pravnih vprašanj, ki se kažejo v ravnanju dveh drugih članic EU z drugim osumljencem.

Nemčija na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo zahteva predajo domnevnega potapljača Volodimirja Žuravlova. Gre za mehanizem EU, ki omogoča poenostavljeno predajo osumljencev med državami članicami. Oktobra 2025 je varšavski sodnik predajo zavrnil. Menil je, da bi bil domnevni ukrajinski napad na infrastrukturo agresorske države lahko zakonito državno dejanje, ne kaznivo dejanje, ki bi ga bilo treba preganjati. Premier Donald Tusk je že pred tem dejal, da predaja ni v poljskem interesu (PAP).

Hrvaška se je odločila drugače. Tričlanski senat je 18. septembra odobril Žuravlovovo predajo, vendar o pritožbi še ni odločeno (HRT, tportal).

Nobeno sodišče ni odločalo o tem, ali je bila sabotaža kaznivo dejanje. Obe sta presojali samo, ali naj osumljenca predata, odločitev hrvaškega sodišča pa se lahko še spremeni. Kljub temu je poljski sodnik kot morebitno zakonito državno dejanje obravnaval tisto, kar nemško tožilstvo očita kot vojno hudodelstvo. Vlade držav s podmorskimi kabli in plinovodi bodo zato spremljale, katero razlago bodo sprejeli sodniki v Hamburgu.

Če bodo K. obsodili za vojno hudodelstvo, bodo ugotovili, da je ukrajinski častnik napadel civilno infrastrukturo in s tem kršil vojno pravo. Do te sodbe lahko pridejo, ne da bi ugotovili, ali je napad usmerjala ukrajinska država. Kdo je stal za njim, morata razjasniti nemško zvezno tožilstvo, ki je omenilo ukrajinske državne organe, ne da bi jih imenovalo, in ukrajinski generalni tožilec, čigar urad pravi, da državne vpletenosti ni našel.