Nafta pod $80 po dogovoru o Hormuzu

Cena severnomorske nafte brent je 16. junija padla pod 80 dolarjev za sod, potem ko sta ZDA in Iran napovedala okvirni dogovor o koncu sovražnosti in ponovnem odprtju Hormuške ožine. V dveh dneh se je znižala za več kot 5 odstotkov (Bloomberg, The National). Evropske terminske pogodbe za plin so upadle za do 5,8 odstotka (Straits Times). Trgi so začeli vračunavati manjšo verjetnost najhujšega scenarija. Ladjarji, zavarovalnice in ekipe za razminiranje tega optimizma še ne delijo.

Razkorak med terminskimi pogodbami in ladjami

Memorandum, ki naj bi ga podpisali 19. junija v švicarskem Bürgenstocku, naj bi zajemal prekinitev sovražnosti, svobodno plovbo skozi Hormuško ožino, jedrska jamstva in okvir za iranski izvoz nafte (Sigmalive, in.gr). Celotno besedilo še ni objavljeno. Dokler določbe niso javne, so opisani pogoji politične trditve, ne izvršljive obveznosti.

Terminski trgi ne čakajo na pravno gotovost. Tveganje prevrednotijo takoj, ko se spremenijo verjetnosti. Manjša možnost dolgotrajnega zaprtja Perzijskega zaliva pomeni nižje cene energentov v terminskih pogodbah, to pa se preliva v evropske veleprodajne cene goriv, dizla, kurilnega olja in stroške proizvodnje elektrike. Evropska centralna banka (ECB), ki v euroobmočju skrbi za stabilnost cen, takšna pričakovanja vključuje v inflacijske napovedi. Član sveta ECB Joachim Nagel je 15. junija kljub temu opozoril, da Evropa ne sme računati na hitro olajšanje, saj bi se lahko oskrba z nafto tudi po odprtju Hormuza več mesecev vračala na predvojno raven (Handelsblatt).

Ozko grlo je fizično. Po ladjarskih analizah je v zalivu ali njegovi bližini še vedno ujetih približno 300 natovorjenih in 250 praznih ladij. Trenutno ožino prečka okoli 40 ladij na dan, manj kot polovica predvojne ravni približno 100 prehodov (InvestingLive). Nemško ladjarsko združenje VDR (Verband Deutscher Reeder) pred vrnitvijo plovil zahteva varnostna jamstva in jasnost glede min. Po poročanju manager magazina je še vedno blokiranih 46 ladij pod nemško zastavo s približno 1.000 pomorščaki. Hapag-Lloyd, največji evropski kontejnerski prevoznik, pričakuje najmanj tri mesece, preden se operacije normalizirajo.

Zavarovanje kot dejanski vratar

Diplomatsko besedilo samo po sebi ne poceni naslednjega prehoda. Premije za vojno tveganje so se zvišale na 1 do 4 odstotke vrednosti plovila za posamezen prehod, pred konfliktom pa so znašale manj kot 0,1 odstotka. Za tanker, vreden 200 milijonov dolarjev, to pomeni približno 2 do 8 milijonov dolarjev dodatnih stroškov za eno plovbo (Lloyd's List). Lloyd's Market Association je bistvo povzela neposredno: manjši promet skozi Hormuz poganjajo varnostne skrbi za ladje in posadke, ne nedostopnost zavarovanja (LMA). Zavarovatelji bodo premije znižali šele, ko bodo imeli trdne dokaze o razminiranih plovnih poteh in obnovljenih shemah ločevanja prometa.

Ti stroški ne izginejo, ko pade cena brenta. Ostanejo v vozninah, stroških najema ladij in končnih cenah dobavljene energije. Del premije za tveganje zato za evropske potrošnike vztraja tudi takrat, ko naslovi kažejo na umirjanje.

Evropa opazuje, a ne krmari

Vzvodi Evropske unije so pri tem procesu omejeni. Bruselj lahko usklajuje diplomacijo z zalivskimi partnerji, oblikuje sankcijsko politiko in spodbuja pomorsko sodelovanje. Ne more pa sam potrditi, da je morska pot varna, prisiliti Lloyd's k znižanju premij ali bankam naložiti obdelave plačil za iransko nafto. Italijanska premierka Giorgia Meloni je dejala, da je Rim pripravljen prispevati k obrambni misiji razminiranja, vendar le ob potrditvi parlamenta in koncu sovražnosti v Libanonu (Euronews Italia). Med pripravljenostjo in izvedbo je še politična razdalja: mandati, pravila delovanja in razpoložljiva sredstva za razminiranje zahtevajo čas.

Posebna ovira ostajajo sankcije. Ameriško-iranski memorandum ne spremeni samodejno omejevalnih ukrepov EU; za spremembe evropskih sankcij je potreben ločen politični in pravni postopek v Svetu EU, kjer vlade držav članic o zunanjepolitičnih ukrepih odločajo soglasno. Evropska podjetja, ki poslujejo na trgih v dolarjih, bodo za trgovanje z iransko nafto potrebovala tudi odstopanja ameriškega urada OFAC in pripravljenost bank, ne glede na odločitev Bruslja.

Trg se je premaknil. Plovna pot še ne. Olajšanje za evropsko inflacijo bo trajnejše šele, ko bodo zasebne cene tveganja, dejanski ladijski promet in pravna skladnost dohiteli terminsko krivuljo. Če bo dogovor zdržal, se to lahko meri v tednih; če bo besedilo razočaralo, mine ostale ali zavarovatelji vztrajali pri previdnosti, pa v mesecih. Petkov podpis bo šele diplomatski začetek. Pravi preizkus bo na morju.