Dvig ECB, štirje hipotekarni časovniki

Evropska centralna banka (ECB), ki določa ključne obrestne mere za 20 držav z eurom, je 10. septembra svojo ključno obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke, s čimer je depozitna obrestna mera dosegla 2,50 odstotka (odločitev ECB). Predsednica ECB Christine Lagarde je ukrep označila za preventivnega. Skupna inflacija cen življenjskih potrebščin, ki vključuje energijo in hrano, se je z julijskih 2,9 odstotka avgusta povzpela na 3,3 odstotka (Eurostat). Glavni razlog je bila energija, katere cene so se medletno zvišale za 14,3 odstotka (napovedi ECB).

Višje obrestne mere ne morejo povečati ponudbe plina. Lahko pa zavrejo odziv zaposlenih in podjetij na dražjo energijo: prve odvračajo od zahtev po višjih plačah, druga pa od nadaljnjega zviševanja cen storitev. Tako želi ECB preprečiti, da bi se inflacija nadaljevala tudi po umiritvi cen energije. Ali je takšno zavarovanje upravičeno, je za gospodinjstva odvisno predvsem od vrste stanovanjske posojilne pogodbe.

Štiri hipoteke, štiri različne ure

Finančni trgi so dvig pričakovali precej pred odločitvijo. Iz julijskega zapisnika ECB izhaja, da so trgovci septembrski dvig že »skoraj v celoti« vračunali v cene (julijski zapisnik ECB). Zato se je Euribor, referenčna obrestna mera za posojila s spremenljivo obrestno mero, ki odraža pričakovanja glede kratkoročnih obrestnih mer in premij za financiranje bank, zvišal že pred nastopom Christine Lagarde. Od objave odločitve ECB do spremembe mesečnega obroka lahko minejo tedni ali meseci; čas prenosa je v celoti odvisen od pogodbe.

Finska spremembo občuti najhitreje. Maja je bilo na Euribor vezanih 95 odstotkov finskih stanovanjskih posojil, medtem ko so posojila s fiksno obrestno mero predstavljala le štiri odstotke (Bank of Finland). Pri večini se obrestna mera enkrat na leto prilagodi 12-mesečnemu Euriborju. Posamezen dvig za 0,25 odstotne točke je majhen, vendar se zaporedna zvišanja seštevajo. Najbolj zadolženih 11 odstotkov finskih gospodinjstev ima 52 odstotkov celotnega dolga gospodinjstev (Bank of Finland Bulletin). Pri njih se tudi zmerno povečanje posameznega obroka sčasoma spremeni v občutno finančno breme.

Irska sledilna hipotekarna posojila se prilagodijo še bolj neposredno. Takšne pogodbe ima od 100.000 do 130.000 posojilojemalcev, njihova obrestna mera pa se praviloma že prvi dan naslednjega meseca samodejno zviša skupaj z obrestno mero ECB za operacije glavnega refinanciranja, ki je izrecno navedena v pogodbi (RTÉ, Irish Examiner). Banka pri tem nima prostora za lastno cenovno odločitev. Tri največje irske banke po junijskem dvigu niso spremenile standardnih spremenljivih ali fiksnih obrestnih mer, zato celotno breme nosijo imetniki sledilnih posojil (The Journal).

Portugalska učinek odlaga. Med obstoječimi stanovanjskimi posojili za lastno bivališče jih ima približno polovica spremenljivo, druga polovica pa kombinirano obrestno mero: posojilojemalec dve do pet let plačuje fiksno obrestno mero, nato se ta začne prilagajati Euriborju (Banco de Portugal). Pri novih posojilih je kombinirani model že izrazito prevladujoč, saj predstavlja 86 odstotkov nedavno sklenjenih stanovanjskih posojil (CNN Portugal). Novi posojilojemalci so zato začasno zaščiteni, vendar se bo po izteku fiksnega obdobja vsak tak kredit prilagodil takratni vrednosti Euriborja.

Francija strošek z obstoječih lastnikov stanovanj prenaša na nove kupce. Več kot 99 odstotkov francoskih stanovanjskih posojil ima fiksno obrestno mero (Banque de France). Veliki večini sedanjih posojilojemalcev se mesečni obrok zato sploh ne bo spremenil. Višje stroške bodo nosili kupci, ki posojilo najemajo zdaj in se srečujejo z višjimi obrestnimi merami za nova posojila (CAFPI).

Ali podatki upravičujejo previdnost ECB?

ECB skrbi, da bi se dražja energija prelila v zahteve po višjih plačah in cene storitev ter tako sprožila inflacijo, ki bi se vzdrževala sama. Za zdaj je dokazov za tak razvoj malo. Osnovna inflacija, ki ne vključuje cen energije in hrane ter bolje zajema te sekundarne učinke, se je avgusta celo nekoliko znižala, na 2,4 odstotka; upočasnila se je tudi rast cen storitev (Eurostat, Euronews). ECB se glede odločitev po tem zasedanju ni k ničemur zavezala.

Porazdelitev stroškov je jasnejša od prihodnje denarne politike. En dvig obrestne mere ECB ne povzroči enotnega hipotekarnega šoka po vsej Evropi. Vrsta pogodbe določa, ali in kdaj bo gospodinjstvo občutilo posledice: finski posojilojemalci v nekaj mesecih, irski imetniki sledilnih posojil v nekaj tednih, portugalski imetniki posojil s kombinirano obrestno mero morda šele čez več let, večina francoskih lastnikov stanovanj pa nikoli. Končni strošek določajo še preostala glavnica, čas do odplačila in pogodbeni pribitek posameznega posojilojemalca.

Obrestna mera je po vsem euroobmočju enaka. Račun ni.